Meh: Ta posel je bil prava mora

Nekdanji direktor Preventa Jože Kozmus je bil glede propadlega projekta laserskih kartic »super entuziast«.

Objavljeno
09. oktober 2014 19.36
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Na sojenju nekdanjemu prvemu možu Preventa Jožetu Kozmusu v zvezi s poslom z laserskimi karticami, zaradi katerega je Prevent izgubil skoraj 21 milijonov evrov, je danes pričal nekdanji predsednik uprave Borut Meh. Posel s karticami je opisal kot nočno moro in dejal, da vanj kljub Kozmusovim zagotovilom ni nikoli verjel.

Kozmus se pred sodiščem zagovarja zaradi zlorabe položaja in pravic v zvezi z 20,9 milijona evrov, ki jih je Prevent v letih 2003 in 2004 nakazal družbi Gig. Ta naj bi poskrbela za licence in tehnologijo, Prevent pa bi v Slovenj Gradcu vzpostavil proizvodnjo laserskih kartic, za katere si je Kozmus obetal donosne trge v Rusiji in EU. Proizvodnja se ni nikoli začela, Prevent pa je bil ob ves denar. Gig je za nakupe licenc in tehnologije plačal le 16,5 milijona evrov Preventovega denarja, 4,4 milijona pa je izginilo. Soobtoženi Anton Kuhar, lastnik in direktor Giga, se zagovarja zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju.

Nekdanji predsednik uprave Preventa Borut Meh je pričal, da je bil to Kozmusov projekt in da je Prevent vanj padel »po sili razmer«, saj ga je pred Mehovim prihodom financiral.

Vedno nove ideje, vedno novi razlogi za upanje

»Kozmus je zelo verjel v ta projekt, sam sem bil izjemno skeptičen. Nisem videl prave podlage za Preventovo financiranje. Ves čas sem poudarjal, da to ni posel Preventa.« Kozmus je menda projekt predstavljal kot izjemno perspektiven in donosen. »Vsakič, ko so se stvari zapletle, je prišla nova ideja o potencialnih trgih za kartice: za osebne izkaznice za Rusijo, za rusko centralno knjižnico, kot italijanske kartice, za tekvando in judo zvezo, blue card za EU... predstavljeni so nam bili vedno nove ideje in upanja.«

V ZDA preverit posel

Meh je leta 2007 poslal finančnika Andrewa Rajapakseja v ZDA preverit, ali je posel sploh resničen, ali oprema za proizvodnjo kartic sploh obstaja in koliko je Gig plačal zanjo.

Kot je dejal, se je že takrat izkazalo, da je Gig za opremo in licence plačal manj, kot mu je nakazal Prevent. »Ko sem vodil Prevent, smo samo iskali rešitve, kako se iz tega izvleči s čim manj posledicami. To je počel tudi Kozmus. Jaz v ta projekt nisem verjel, to je bila nočna mora. Ko sem videl, da naj bi ruske osebne izkaznice temeljile na ameriški tehnologiji, se mi je to zdelo nepredstavljivo, Kozmus pa je verjel.« Tudi takratni član nadzornega sveta Albin Hojnik je poudaril, da je »Kozmus v ta projekt povsem verjel, vanj vložil svoje prihranke in jih tudi izgubil, čeprav smo ga vsi opozarjali, naj ustavi konje«.

Tudi finančnik Rajapakse v preoptimistične napovedi o donosnosti kartic ni verjel, a je dejal, da je bil projekt sicer zelo dobro zastavljen. Tako kot Gigu je Prevent pogosto dajal nezavarovana posojila tudi drugim družbam, a običajno do treh milijonov evrov, zato je posojilu Gigu močno izstopalo, Kozmusa pa je Rajapakse označil za »super entuziasta«. Enako je dejal še en takratni nadzornik Bogdan Šavli: »Kot nepoznavalci novih tehnologij smo v nadzornem svetu zaupali direktorju in upravi, da gre za perspektivno novost. Ko je Kozmus prodal svoje delnice, je v projekt tudi vložil svoj denar.«

Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanji prič iz Preventa in finančnega izvedenca.