Tiskane izdaje
Maribor – Vrhovno sodišče meni, da je mariborsko okrožno sodišče v predkazenskem postopku zoper bivšega direktorja Cestnega podjetja Maribor (CPM) Janeza Škoberneta in soosumljenca Petra Planinška kršilo zakon. A ugotovitev ne spremeni nič, preiskave kljub temu ne bo.
Zgodba je luč sveta ugledala lanskega februarja, ko so kriminalisti v sodelovanju s tukajšnjim davčnim uradom ovadili dve osebi. Šlo je za nakup nekdanje tekstilne tovarne Svila v stečaju, v katero je bil vpleten tudi CPM.
Leta 2006 je Svilo kupilo podjetje Sinvest iz Radeč, čigar zastopnik je bil Peter Planinšek, znan tudi kot pornoproducent. Omenjena družba je Svilino premoženje kupila za tri milijone evrov, za posojilo za nakup pa je menda jamčil CPM. A Sinvest ni bil dolgo lastnik Svile, prodal jo je CPM, in to menda za precej višjo ceno, po nekih izračunih za več kot osem milijonov evrov.
Kriminalisti so direktorju in večinskemu lastniku propadlega CPM Janezu Škobernetu očitali neupravičen obračun vstopnega davka na dodano vrednost, s čimer da je državni proračun oškodoval za slabih 1,67 milijona evrov (domnevna škoda je bila leta 2008 poravnana), Planinšek pa da mu je pri tem pomagal. A predkazenski postopek se ni izšel po željah tožilstva, ki je sumilo, da je CPM kupil Svilo prek slamnatega podjetja.
Razveljavitev sklepa možna le v korist obdolženca
Preiskovalna sodnica je preiskavo dopustila, zunajrazpravni senat pa ne, s čimer je postala odločitev pravnomočna. Ne spremeni je niti dejstvo, da je vrhovno sodišče na predlog vrhovnega tožilstva zadevo preverilo in ugotovilo kršitev 3. odstavka 254. člena (starega) kazenskega zakonika, ki govori o davčni utaji. Razveljavitev takšnega sklepa je namreč možna le v korist obdolženca.
Vrhovni sodniki med drugim menijo, da sodišče v fazi odločanja, ali naj se začne preiskava zoper določeno osebo, ne more presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, to je namreč predmet glavne obravnave. Po njihovem prepričanju si je okrožno sodišče postavilo previsok pravni standard za to fazo postopka.
Zgodba je na las podobna primeru sodnice Suzane Gril, na kar je v sodbi opozorilo tudi vrhovno sodišče. Ta se je pod drobnogledom tožilstva znašla zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali pravic, češ da je zaradi zastaranja ustavila štiri postopke proti svojemu nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju.
Zunajrazpravni senat mariborskega okrožnega sodišča je preiskavo zavrnil, vrhovno tožilstvo pa je v sklepu ugotovilo dve kršitvi, kar pa je le kozmetični popravek, saj pravnomočne odločitve ni možno spremeniti v njeno škodo.
Tožilci za spremembo zakona o kazenskem postopku
Vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva Drago Šketa je zato ministrstvu za pravosodje znova predlagal spremembo zakona o kazenskem postopku.
V primerih, ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi in o pritožbi obdolženca odloča zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje (ter ji ugodi), namreč tožilstvo zoper odločitev tega senata nima možnosti pritožbe na višje sodišče.
