Ministrstvo mora nekdanjemu direktorju PU Novo mesto vrniti dodatek

Ljubljana – Nekdanjemu direktorju novomeške policijske uprave Antonu Olaju je uspelo po sodni poti dokazati, da je bila njegova premestitev na drugo delovno mesto oktobra 2010 nezakonita. Sodišče je zato ugodilo njegovi tožbi proti ministrstvu za notranje zadeve oziroma policiji.

Olaj je leta 2010 namreč odstopil s položaja direktorja zaradi objektivne odgovornosti po prometni nesreči pred krožiščem pri Mačkovcu, v katero je bil vpleten zdaj že upokojeni policist Branko Drkušić. Ta je 3. decembra 2009 okoli pol četrte ure zjutraj, ko se je vračal s prednovoletne zabave, trčil v vozilo nosečnice Anje G. iz Šmarjeških Toplic. Ženska je bila pri tem huje ranjena, tako da so jo zdravniki komaj obdržali pri življenju, plod pa so rešili z operacijo. Policijska obravnava nesreče pa ni potekala, kot bi morala.

Policisti ščitili kolega

Poleg tega da je javnost razburil podatek, da je nesrečo povzročil policist, se je izkazalo, da njegovi kolegi niso ravnali po pravilih. Pri Drkušiću niso opravili alkotesta, kljub resnosti posledic trka njegove morebitne pijanosti niso preverjali niti v novomeški bolnišnici, ker tega od njih ni nihče zahteval. Zaradi nepravilnosti pri obravnavi omenjene nesreče so trem policistom izdali pisna opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, Drkušić pa se je morebitni disciplinski sankciji izognil z upokojitvijo. Septembra lani je bil zaradi nesreče nepravnomočno obsojen na leto dni pogojnega zapora.

Olaja so po nesreči premestili na drugo delovno mesto v Ljubljano, kjer se je na Generalni policijski upravi do upokojitve oktobra 2012, kot je povedal na sodišču, »ukvarjal s projekti«.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zdaj razsodilo, da sta sklep o premestitvi z 11. oktobra 2010 in sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z 9. decembra 2010 nezakonita, in ju je kot taka razveljavilo. Toženo ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija mora Olaju priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 20. januarja 2010 do upokojitve 12. oktobra 2012, tudi položajni dodatek, ki bi mu pripadael, če ga ne bi nezakonito premestili na drugo delovno mesto.

Državno pravobranilstvo, ki v sodnem sporu zastopa toženo ministrstvo, vztraja, da je bila Olajeva prerazporeditev zakonita in v skladu z določbo tretjega odstavka 149. člena zakona o javnih uslužbencih. V zvezi z zahtevo po izplačilu položajnega dodatka pa meni, da bi moral Olaj tega zneskovno opredeliti. A je sodišče pritrdilo Olaju in v obrazložitvi sodbe navedlo, da »tožena stranka razlogov za premestitev tožnika, ki je bila izvedena brez njegovega soglasja, v izpodbijanem prvostopenjskem sklepu naj ne bi vsebinsko obrazložila«. Enako velja za izpodbijani drugostopenjski sklep, »saj iz njega naj ne bi izhajalo, da je komisija preverjala, ali je zatrjevani razlog za premestitev tožnika (zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa) dejansko obstajal in katera so tista dejstva, ki ga utemeljujejo«, povzema odločitev sodišča Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostjo.

O pritožbi še razmišljajo

»Tožena stranka naj bi šele v sodnem sporu navajala dejstva, na podlagi katerih naj bi nameravala dokazovati utemeljenost razloga za premestitev, kar naj bi obenem pomenilo, da se je tožnik šele v sodnem sporu seznanil z dejanskimi okoliščinami, ki so narekovale njegovo premestitev. To naj bi po mnenju sodišča pomenilo, da tožniku v zvezi z izpodbijanima sklepoma niso bili zagotovljeni pravni standardi, ki jih zagotavlja zakon o javnih uslužbencih,« še dodajajo na pravobranilstvu.

Sodba še ni pravnomočna. Medtem ko je Olaj najbrž zadovoljen z odločitvijo sodišča, se državno pravobranilstvo o morebitni pritožbi še »usklajuje s svojo stranko«.