Tiskane izdaje
Celje – Ponovno sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu zaradi napeljevanja h goljufiji se bo še vleklo. Sodnica Romana Gradič ponovno zaslišuje priče, tožilec Stanislav Pintar vztraja pri obtožnici, zagovornik Velimir Cugmas pa jo počasi spodkopava.
Doslej so priče z ministrstva za gospodarstvo oziroma direktorata za turizem potrdile, da izplačila 1,772 milijona evrov evropskih sredstev za sofinanciranje obnove dvorca ne bi bilo, če direktorici družbe Betnava Dragici Marinič prav ministrstvo ne bi predlagalo hitrejšega črpanja sredstev.
Krašovcu tožilec očita napeljevanje h goljufiji tako, da so odgovorni podpisali zahtevek za izplačilo, ko Betnava do tega še ni bila upravičena.
Drugi vpleteni v primer, med njimi Hilda Tovšak kot direktorica Vegrada, ki je septembra 2009 prevzel dela na Betnavi, oktobra pa je Betnava že dobila evropski denar, so krivdo priznali. Krašovec jo zanika. »Če bi storil, kar mi očitajo, bi to priznal, a tega nisem naredil, nasprotno, sodelavcem sem odsvetoval prehitro črpanje, saj se dela septembra 2009 še prav začela niso,« je včeraj izjavil za Delo.
Spomnimo, da je prvotna pogodba o sofinanciranju predvidevala za leto 2009 le 10.000 evrov sofinanciranja. Toda leta 2009 je bil sklenjen aneks za hitrejše črpanje in Betnavi je bil denar oktobra že nakazan. Nadzor je kasneje ugotovil, da so jim iz Betnave poslali situacijo Vegrada, v katero je bil vključen tudi v Velenju uskladiščeni material. Prav to je sporno.
Kakšna pa je bila Krašovčeva vloga? Ta se je oktobra 2010 z Mariničevo oglasil na ministrstvu in prosil za podaljšanje roka za dokončanje del, a je julija 2011 morala Betnava s pomočjo nadškofije denar vrniti.
Obenem pa že med 30. septembrom in 15. oktobrom, torej v inkriminiranem času, Krašovec ni več odločal o investiciji. Priča Zmagomir Potočnik, do septembra 2009 direktor Betnave, potem pa le še vodja računovodstva v Gospodarstvu Rast, je včeraj dejal, da so do takrat Vegradu z Betnave iz najetega posojila plačevali situacije ter da so mu na sestanku v Velenju sicer povedali, da del še ni bilo mogoče izvesti.
Navodila za plačila je prejemal od Dušana Zazijala iz ekonomskega sveta nadškofije, podlaga pa so bile gradbene situacije, ki sta jih podpisovala njihov nadzornik Betnave Anton Ekart in direktorica Mariničeva. V prvi zahtevku za izplačilo in situaciji konec septembra ni bilo nevgrajenega materiala. Ekart je ni hotel podpisati. Po komunikaciji med Mariničevo in ministrstvom pa je bil v drugo situacijo vključen material in Ekart jo je podpisal menda po pogovoru s pravnikom.
Včeraj je pričal tudi Dušan Zazijal. Dejal je, da so se 23. septembra 2009 v Velenju dogovorili, da je treba čim prej oddati zahtevo za črpanje evropskih sredstev.
Dokumenti, ki smo jih pridobili, potrjujejo, da je ministrstvo zahtevalo neožigosane kopije gradbenih situacij, na njih pa podpise nadzornikov. Potem je 1,771 milijona evrov tudi izplačalo, pol leta kasneje pa je začelo postopek za razveljavitev pogodbe in zatem zahtevalo vračilo denarja.
