Tiskane izdaje
Za dvorec Betnava se je Marjanu Hribarju že leta 2009 zdelo čudno, da je direktorica družbe Betnava Dragica Marinič sprejela predlog ministrstva, da bi 1,77 milijona evrov odobrenih sredstev črpali že istega leta, in ne šele leta 2010, kot je bilo zapisano v prvotni pogodbi med ministrstvom in Betnavo. Še posebej, ker se je na vprašanje Mirka Krašovca včeraj Hribar spomnil, da mu je Krašovec že junija 2009 omenil, da imajo na Betnavi težave z zamudami izvajalca del Vegrada.
Spomnimo. Celjsko višje sodišču je novembra zaradi absolutnih kršitev postopka razveljavilo obsodbo Krašovca na dve leti zapora zaradi napeljevanja na neupravičeno pridobitev evropskih sredstev. Krašovec je bil na prvi stopnji za eno od dveh očitanih dejanj napeljevanja Mariničeve in Antona Ekarta obsojen na dve leti zapora, za eno pa oproščen. Na prvem sojenju je Krašovca najbolj obremenila Mariničeva.
V zvezi z Dvorcem Betnava so bili doslej obsojeni Vegradov gradbeni nadzornik Karel Bogatin, direktorica Vegrada Hilda Tovšak, Dragica Marinič in uslužbenec nadškofije Anton Ekart. Krašovec pa krivde ni priznal in vztraja, da je žrtev zarote. V času, ko je bil poslan lažni zahtevek za izplačilo evropskega denarja, pri projektu ni imel več nobenih pristojnosti.
Hribar je včeraj potrdil, da je imela družba Betnava po osnovni pogodbi z ministrstvom o črpanju sredstev EU leta 2009 na voljo le 10.000 evrov. A razvedelo se je, da želi ministrstvo črpanje pospešiti, in Krašovec trdi, da se je junija 2009 sestal s Hribarjem in potožil o težavah z Vegradovimi zamudami. Kljub temu je ministrstvo družbi Betnava avgusta 2009 poslalo aneks k pogodbi o tem, da lahko črpa 1,77 milijona že v letu 2009, in ne leta 2010, kot je bilo sprva določeno. Betnava je nato prikazala več stroškov kot je bilo dejanskih, in denar so dobili. Nadškofija ga je pozneje vrnila.
Hotel preprečiti
Med pričanjem je Hribar večkrat zanikal možnost, da bi obstajali dokazi, da bi uslužbenci ministrstva drugo stran napeljevali k vložitvi lažnih zahtevkov za izplačilo. Na vprašanje sodnice, ali drži, da se je s Krašovcem pogovarjal tudi o možnosti vključitve notranje opreme v zahtevek za izplačilo, je omenil svojo vlogo v podjetju Novoles: »V letih 2005–2009 sem bil predsednik nadzornega sveta Novolesa, ki je opremljal hotele v tujini. Nikoli nisem sodeloval pri kakšni izbiri izvajalca, če je šlo za sredstva EU. Mirku Krašovcu sem povedal le ime kontaktne osebe v Novolesu. Možnosti vključitve opreme v zahtevek nisem omenjal. Za to je bila pristojna le naša skrbnica projekta Vilma Habot. Opreme, ki ne bi bila že izdelana in na lokaciji, tudi ne bi bilo mogoče zaračunati z zahtevkom za izplačilo.«
