Mladeniča ima vendarle na vesti zdravnica

Ljubljana – Staršem 21-letnika, ki je 16. aprila 2004 umrl zaradi sistemsko razširjenega melanoma, po odločitvi višjega sodišča pripada odškodnina. Očetu in materi je namreč uspelo dokazati, da ima mladeničevo smrt vendarle na vesti splošna zdravnica, ker ni izdala ustrezne napotnice.

Neutolažljivi starši so s tožbo poskušali odgovornost za smrt edinca izterjati od logaškega zdravstvenega doma in Zavarovalnice Triglav, pri kateri ima ta zavarovano odgovornost, češ da zdravnica Darja Modic Likar (takrat zaposlena v zdravstvenem domu) ni prepoznala očitnih znakov kožnega melanoma in ni izdala napotnice za takojšnjo kirurško odstranitev poškodovanega znamenja. Prav tako mu menda ni pojasnila, da je pomemben vsak zamujeni dan, s čimer ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, trdijo starši, medtem ko tožena zdravstvena ustanova in zdravnica očitke zavračata.

Napotnica brez oznake nujno

Potem ko si je mladenič pri košarki poškodoval znamenje na nartu, mu je mati, kot trdi, naročila, naj ga decembra 2001 pokaže zdravnici, a ga je ta odpravila z besedami, da to ni nič nenavadnega. Enako je storila januarja 2002, trdita starša, medtem ko zdravnica zatrjuje, da je prišel mladenič k njej zaradi znamenja le enkrat, in to 19. aprila 2002. Takrat mu je tudi izdala napotnico, da gre za »sumljivo znamenje«.

Napotila ga je k dermatologu, a brez oznake nujno na napotnici, zaradi česar bi na dermatološki polikliniki ljubljanskega kliničnega centra prišel na vrsto za pregled šele čez štiri mesece. V zasebni ambulanti so ga sprejeli v dobrem mesecu in dermatolog ga je 5. junija 2002 še istega dne napotil na urgentno odstranitev znamenja. Čez osem dni je patohistološki izvid potrdil maligni melanom, mladenič pa je zaradi sistemsko razširjenega melanoma umrl 16. aprila 2004.

Starši, ki zatrjujejo, da to ni bil edini primer spornega strokovnega ravnanja zdravnice (pred leti je bila oproščena očitkov povzročitve smrti pacienta iz malomarnosti), so prepričani, da je zdravnica ravnala nestrokovno in v nasprotju z medicinsko doktrino, ko ni prepoznala očitnih znakov kožnega melanoma in sina urgentno napotila na specialistično zdravljenje, saj bi mu predvsem pravočasno odkritje bolezni in hitro zdravljenje rešili življenje. A je ljubljansko okrožno sodišče njuno tožbo, s katero sta zahtevala po 20.000 evrov odškodnine, februarja zavrnilo. Zato se je njun pooblaščenec odvetnik David Sluga pritožil na višje sodišče, ki pa je sodbo prvostopenjskega spremenilo, in sicer tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku po temelju in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču, da odloči le še o višini odškodnine.

Zdravnica mu ni pojasnila, da je obisk dermatologa nujen

Višje sodišče se strinja z ugotovijo okrožnega, ki se je oprlo na izvedensko mnenje ljubljanske medicinske fakultete, da zdravnica ni ravnala nestrokovno, ko 19. aprila 2002 ni postavila diagnoze, da gre za maligni melanom, saj je to bilo lahko ugotovljeno le po izrezu tvorbe in patohistološki analizi.

Pritožbeno sodišče je iz mnenja izvedencev tudi ugotovilo, da je bila napotitev k dermatologu pravilna, a zgolj zapis susp., torej sumljivo, brez delovne diagnoze maligni melanom, ki bi utemeljevala nujnost napotitve, in brez oznake nujno, kar bi opozorilo na resnost zdravstvenega problema, ne zadošča, da bi bil pacient poslan na pregled v triažno ambulanto oziroma prednostno obravnavan. Ker napotnica ni bila izdana s tako vsebino, je zdravnica ravnala v nasprotju z medicinsko doktrino in prakso. Prav tako ni opravila pojasnilne dolžnosti, saj mladeniču ni pojasnila tako imenovane delovne diagnoze in nujnosti čim hitrejše napotitve k dermatologu ter ga ni opozorila na obstoj triažne ambulante v ljubljanskem kliničnem centru.

Pri ugotavljanju vzročne zveze med ravnanjem zdravnice in smrtjo mladeniča se je višje sodišče oprlo na stališče, da smrti z veliko verjetnostjo ne bi mogla preprečiti, saj so bili zasevki melanoma že pred izdajo napotnice k dermatologu, a prav tako ni mogoče z gotovostjo trditi, da so bili že takšni, da bi mladenič zagotovo umrl.

Višji sodniki so tako prepričani, da bi zdravnica s pravilnim ravnanjem povečala možnosti preživetja mladeniča, zdravstveni dom in zavarovalnica pa nista dokazala, da bi mladenič umrl tudi, če bi bila napotnica pravilno izdana, oziroma da so bili zasevki malignega melanoma pri njem že pred 19. aprilom 2002 prisotni v taki obliki, da bi se s stopnjo prepričanja končalo s smrtjo. »Sodba je izjemno dobro utemeljena in je na neki način tudi precedenčna. Njeno skoncentrirano sporočilo je: zdravnikova pojasnilna dolžnost je sorazmerno široka, ker varuje dve najpomembnejši človekovi dobrini – zdravje in življenje,« meni odvetnik Sluga.

Okrožno sodišče mora zdaj odločiti le, kolikšno odškodnino bosta staršem morala plačati toženi zdravstveni dom oziroma zavarovalnica.