Tiskane izdaje
Ljubljana - Medtem ko je tožilstvo predlagalo izrek štiriletne zaporne kazni, je Jagodičev odvetnik Matej Sršen iz odvetniške družbe Čeferin petčlanskemu senatu ljubljanskega okrožnega sodišča predlagal, naj njegovega mladega klienta obravnavajo kot mlajšega polnoletnika, ki mu lahko izrečejo tudi katerega od vzgojnih ukrepov. A je senat ob upoštevanju vseh okoliščin tega dogodka, ki bi se lahko končal tragično, menil, da to vendarle ni na mestu. Zato mu je izrekel sicer milo kazen dveh let zapora oziroma dela v splošno korist. Za izvršitev te kazni je pristojen center za socialno delo.
Senat je upošteval, da je Jagodič dejanje storil kot mlajši polnoletnik (star je bil 18 let in štiri mesece), da je dejanje priznal, in okoliščine dogodka, medtem ko ni našel prav nobene oteževalne okoliščine. Zato se je senat tudi odločil, da mu zaporno kazen nadomesti z delom v splošno korist, saj upa, da mu bo to pomagalo, da bo spoznal resnični svet. »Z Davidom sta očitno morala živeti v fantazijskem svetu, daleč od realnega sveta,« je v obrazložitvi sodbe pripomnila predsednica senata sodnica Katarina Turk Lukan. Mladeniču in njegovi družini pa je položila na srce, naj poskrbijo tudi za njegovo zdravljenje oziroma strokovno pomoč, saj jo po ugotovitvah izvedenke psihiatrične stroke potrebuje. T je sicer ugotovila, da je bil Jagodič med dejanjem zmanjšano prišteven, a ne bistveno.
Razmišljanje o smrti
Kot se je izkazalo med sojenjem, sta se najboljša prijatelja, ki sta bila zelo navezana drug na drugega, dogovorila, da si bosta skupaj vzela življenje. Tistega decembrskega dne sta se iz okolice Celja namesto v šolo odpeljala v Ljubljano ravno s tem namenom. »Hotel sem, da mi Jan pomaga, ker si ne bi upal zarezati sam,« je na sodišču pripovedoval David, ki si je že pred tem nekajkrat poskušal vzeti življenje. »David mi je rekel, da bi bil srečen, če bi umrl, in tisto sekundo, ko sem zamahnil, sem razmišljal le, da ga bom naredil srečnega ... Delal sem uslugo prijatelju,« je v preiskavi pripovedoval 18-letni Jan in dodal, da je tudi sam razmišljal o samomoru.
Potem ko jima je propadel načrt, da bi skočila s čim višje ljubljanske stolpnice, sta v trgovini kupila nož. Ko sta ste pogovarjala, kako bosta izpeljala zamisel, sta se dogovorila, da bo Jan prijatelja zabodel v vrat. Na železniški postaji je Jagodič uresničil dogovorjeno, nato je šel na vlak in se odpeljal domov, Davidu pa je življenje rešila le takojšnja pomoč iz bližnjega kliničnega centra.
