MNZ lani prejel 389 pritožb proti delu policistov

Ljubljana − Na ministrstvu za notranje zadeve so lani prejeli 389 pritožb proti delu policistov. Na prvi stopnji je bilo uspešno rešenih več kot 40 odstotkov pritožb, je povedal vodja sektorja za pritožbe na ministrstvu Gregor Hudrič. Pritožbeni očitki so se nanašali na nekorektno vedenje policista ter uporabo policijskih pooblastil in prisilnih sredstev.

Lani so na ministrstvu obravnavali 17 odstotkov manj pritožb kot leto prej, tako da se trend upadanja nadaljuje, pojasnjuje Hudrič. V samem pritožbenem postopku se po njegovih besedah ne ugotavlja odgovornost za domnevno storjeni prekršek ali kaznivo dejanje, ampak le okoliščine policijskega postopka in uporabo policijskih pooblastil.

Na prvi stopnji, v pomiritvenem postopku, so obravnavali 178 pritožb, od katerih so jih uspešno končali 70. Senatnemu odločanju na drugi stopnji je bilo posredovanih 138 pritožb. V 26 primerih je senat odločil, da so bili primeri pritožnika delno ali v celoti utemeljeni. V 15 primerih je šlo za hujše posege policistov v človekove pravice in temeljne svoboščine, in sicer za neupravičen odvzem prostosti in uporabo sile, je dejal Hudrič.

Pri tem so bili izvedeni različni ukrepi, in sicer opozorilni razgovori ter obravnava posameznih tematik na delovnih sestankih policijskih enot. V treh primerih, ko je bilo med obravnavo pritožbe ugotovljeno, da obstaja sum, da so policisti storili kaznivo dejanje, so po Hudričevih besedah o tem obvestili specializirano državno tožilstvo.

Vodja sektorja za pritožbe je pojasnil tudi, da so glede mariborskih protestov konec leta 2012 proti policistom prejeli tri pritožbe. Dve sta se nanašali na očitek o neupravičenem odvzemu prostosti, ena pa na uporabilo sile nad pridržanim protestnikom. En pritožnik je od pritožbe odstopil, pri drugih dveh pa je senat odločil, da so pritožbe neutemeljene.

Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Miroslav Žaberl je pojasnil, da državljan z ugodno rešenim pritožbenim postopkom dobi le moralno zadoščenje, da policisti niso korektno opravili postopka.

Pri večjih strokovnih napakah se proti policistom lahko sproži disciplinski ali drug postopek. Če ugotovijo sistemske pomanjkljivosti, pa z usmeritvami predpišejo določena ravnanja.

Kot je še pojasnil Žaberl, je pritožbeni postopek dvostopenjski. Na prvi stopnji je pomiritveni postopek, kjer se spor rešuje prek mediacije na policijski enoti. Če rešitev ni dosežena, gre postopek na drugo stopnjo, kjer o pritožbi odloča senat, je še dejal.