Modri angeli na belih strminah merili hitrost

Ljubljana – Merjenje hitrosti na cestah je povsem nekaj običajnega, precej redkeje pa je z merilnikom hitrosti videti može v modrem na smučišču, čeprav je tudi tam prevelika hitrost zelo pogost vzrok hudih nesreč. Vendar so na belih strminah zgolj priporočene hitrosti, najvišja ni predpisana.

Moto hitro je hitro prehitro, ki velja za voznike v cestnem prometu, gotovo sodi tudi na bele strmine. Zato so pred dnevi na treh gorenjskih smučiščih (Krvavcu, Starem Vrhu in Kranjski Gori) policisti merili hitrost. To so ugotavljali z običajnimi laserskimi merilniki, ki se sicer uporabljajo za merjenje hitrosti vozil v prometu. Povprečno 40 kilometrov na uro je vozilo 122 izmerjenih smučarjev.

Najvišja izmerjena hitrost smučarja je bila 55 kilometrov na uro – za primerjavo, udarec vozila na telo pri hitrosti 50 kilometrov na uro je enak padcu z višine desetih metrov in to je tudi zgornja meja hitrosti vozila, ki pešcu še daje možnost za preživetje. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da so tudi pri rekreativnih smučarjih hitrosti lahko precej višje, zato ni zaman opozorilo, da se poškodbe smučarjev lahko primerjajo s posledicami prometnih nesreč.

Če voznike, ki na cestah preveč potiskajo stopalko za plin, čakajo visoke globe, je drugače na smučiščih. Ker ni predpisano, kakšna je zgornja meja hitrostne omejitve (so samo priporočila, da se ne divja), ljubiteljev zimskih športov tudi ne morejo sankcionirati. Vendar je globa predpisana za kršitev določil, da morajo smučarji voziti varno in s prilagojeno hitrostjo, tako da ne ogrožajo sebe in drugih. Tokratna akcija policistov pa je bila povsem preventivna, z njo pa so želeli smučarje in deskarje opozoriti na nevarnost prehitrega smučanja.

Policija letno obravnava nekaj deset poškodb na smučiščih, a jih je upravitelj oziroma nadzornik smučišča dolžan obvestiti le, kadar gre za hude poškodbe ali smrt. Predvsem pa policija ne ve za nesreče, ki imajo za posledico le nekaj krepkih besed in jeze, do poškodb pa k sreči ne pride.

Po belih strminah večkrat brezglavo divjajo otroci in mladostniki, ki so tudi najbolj ranljivi. Starši se morajo zavedati, da so za otroke do 14. leta starosti, na podlagi opustitve dolžnega nadzorstva, odgovorni za otrokovo ravnanje. Mladoletniki do 18. leta starosti pa so že odgovorni za prekršek, a jih ne doleti globa, temveč se srečajo (kot to za mladoletnike določa zakon) s sodnikom, ki praviloma izreče vzgojne ukrepe.

Smučarka po mesecu dni še vedno v komi

Svet je pred božičem pretresla huda nesreča formulskega zvezdnika Michaela Schumacherja v francoskem Meribelu, a ta še zdaleč ni bila nekaj takšnega, kar se pri nas ne more pripetiti. Policisti so letos, čeprav se smučišča v tej sezoni me morejo ravno pohvaliti z velikim številom gostov, že obravnavali nesrečo, ki po posledicah povsem spominja na Schumacherjevo. V Kranjski Gori je namreč smučar pred mesecem dni trčil v smučarko, ta pa je zaradi poškodb glave še vedno v komi.

Glavni vzroki za nesreče so, kot rečeno, vse večje hitrosti pri drsenju po belih strminah, precenjevanje svojih sposobnosti, nepazljivost in neustrezna oprema. Zadnja nesreče sicer ne prepreči, je pa ključna pri izogibanju (hujšim) poškodbam. Čeprav je zaščitna čelada po zakonu obvezna le za otroke, strokovnjaki opozarjajo, naj bo ta sestavni del smučarske opreme vsakogar, ki se ukvarja z zimskimi športi. Poškodbe hrbta pa lahko omili ali prepreči posebna zaščita, imenovana želva.