Tiskane izdaje
Ljubljana − Z zaslišanjem prič, ki so razlagale, kako potekajo postopki javnofinančnih poslov, se je nadaljevalo sojenje, na katerem Mestna občina Ljubljana toži ministrstvo za obrambo za 1,1 milijona evrov. Gre za denar, ki ga je ministrstvo več let plačevalo občini kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, potem pa ga je občina vrnila.
Oktobra 2016 je Mestna občina Ljubljana na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča sprožila tožbo proti ministrstvu za obrambo, kjer od ministrstva terja nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Toliko je znašalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je ministrstvo za obrambo plačalo v nekaj letih za stavbe na Vojkovi, Kranjčevi in Dimičevi ulici. Znesek nadomestila se je stekal v proračun Mestne občine Ljubljana, koliko mora ministrstvo plačati, pa je odmerjala davčna uprava.
Zemljišča obrambe izvzeta iz obveznosti plačila
Obrambno ministrstvo se je proti odločbi pritoževalo, saj je zagovarjalo stališče, da jim tega davka ni treba plačevati, ker so izjema. Zakon o stavbnih zemljiščih po njihovem namreč povsem jasno določa, da so zemljišča za potrebe obrambe izvzeta iz obveznosti plačila tega davka, tako kot so izvzeti objekti diplomatskih in kozularnih predstavništev, mednarodnih organizacij in verskih skupnosti.
Preobrat se je zgodil leta 2013, ko je finančna uprava izdala odločbo, da mora Mestna občina Ljubljana vrniti denar, ki ji ga je nakazovalo ministrstvo za obrambo v obdobju med 2005 in 2012 kot plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Mestna občina Ljubljana je 2. januarja 2014 na podlagi zahtevka za vračilo preveč plačanih javnofinančnih prihodkov zahtevani znesek v višini nekaj manj kot 1,1 milijona evrov tudi poravnala.
Rutina pri nanačno nakazanih plačilih
Postopki, kjer proračunski porabniki vračajo napačno plačane javnofinančne prihodke, niso nič posebnega in potekajo vsak dan, je na zadnjem naroku razložila priča M. M. z Mestne občine Ljubljana. Tovrstne zahtevke pošilja uprava za javna plačila po elektronski pošti, potem na občini to vnesejo v svoj sistem in plačajo. Na izrecno vprašanje sodnika Gregorja Špajzerja, kaj bi se zgodilo, če zahtevka ne bi plačali, je M. M. odgovorila, da so enkrat zamudili s plačilom in so jih z uprave za javna plačila − na njihov račun tudi plačujejo zneske, ne na račune strank − takoj vprašali, kaj se dogaja, in odredili, naj nakažejo znesek. Če zahtevka ne bi plačali, bi verjetno sledila izvršba, ki pa bi za seboj potegnila dodatne stroške, je menila M. M. Dodala je še, da pri teh transakcijah vidijo le vrsto prihodka, ne pa tudi, kdo je stranka in kakšna je konkretna vsebina.
Podobno je povedala tudi priča N. D. z uprave za javna plačila, ki deluje v okviru ministrstva za finance. S spornostjo določenih plačil oziroma vračil se v njihovi službi ne ukvarjajo, ampak le opravljajo plačila po odločbah, ki jih je pripravila finančna uprava: »Če se zgodi, da so prihodki napačno plačani, finančna uprava izda odločbo, ki jo, ko postane pravnomočna, posreduje nam, to je upravi za računovodstvo in izvršbo.« S problemi, ki nastanejo, se ukvarjajo nadzorniki.
Priča D. K., vodja referata na finančni upravi, ki je tudi nadzornik, je razložil, da doslej še ni zasledil primera, da se prejemnik sredstev ne bi strinjal z vračilom zneska, ker bi menil, da je to sporno. Zagotovo pa bi se v takem primeru lahko dogovorili za podaljšanje roka za vračilo zneska, s tem da ima tudi finančna uprava ukrep izvršbe, ki pa je po mnenju priče skrajni korak. Na vprašanje, ali so ga predstavniki Mestne občine Ljubljana v obdobju, ko naj bi denar vrnili, karkoli vprašali o za občino spornem vračilu denarja, se D. K. ni spomnil. Je pa dodal, da je Mestna občina Ljubljana vsekakor imela možnost vprašati, za kakšno vračilo je v tem primeru šlo.
»Vračilo je bilo prostovoljno«
Na državnem odvetništvu pravijo, da je Mestna občina Ljubljana denar vrnila prostovoljno. Njihovemu zahtevku nasprotujejo v celoti, saj so objekti ministrstva za obrambo na seznamu izjem: »Gre namreč za prostore, ki imajo status objektov operativnih organizacijskih enot ministrstva za obrambo in so namenjeni za potrebe obrambe in zaščite, kot takšni pa so oproščeni plačila prispevka za stavbna zemljišča.«
Opozarjajo pa tudi na sodbo višjega sodišča, ki je aprila lani odločilo o podobnem primeru. Občina je tožila ministrstvo za obrambo zaradi plačila škode, ki je nastala zaradi protipravne odločitve pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru je davčni organ odločil, da ministrstvo za obrambo ni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prostore in zemljišča. Toda s tem je, so menili na občini, v letih 2013, 2014 in 2015 nastala škoda v skupni višini 1,3 milijona evrov, ki ji je treba prišteti še obresti.
Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je obrambno ministrstvo dolžno plačati zahtevek, višje sodišče pa ga je zavrnilo. »V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.«
Nov narok v tožbi Mestne občine Ljubljana proti ministrstvu za obrambo bo v začetku marca.
