Mu je novinarka dvignila pritisk in holesterol?

Robert Časar od novinarke Evgenije Carl zahteva 10.000 evrov odškodnine.

Objavljeno
22. december 2013 19.04
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika
Ljubljana – »Visok pritisk, ­povišan holesterol, tesnoba­ in motnje spanja so bili posledica­ stresa, ki ga je pri mojem možu povzročil TV-prispevek Evgenije­ Carl,« je na sodišču povedala Ksenija Sedmak ­Časar, žena Roberta Časarja, ki novinarko in TV Slovenija toži za 10.000 evrov odškodnine.

Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, ki ga tokrat ni bilo na sodišče, toži RTV Slovenija in njeno novinarko Evgenijo Carl zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Časar zaradi navedb v TV Dnevniku septembra 2012 zahteva 10.000 evrov odškodnine. »Prispevek je mojega moža, nenazadnje pa tudi celotno našo družino, močno prizadel,« je na sodišču potožila Časarjeva žena Ksenija.

Prispevek novinarke Carlove je bil objavljen v TV Dnevniku, gledanost je bila velika, predstavljal pa je grob poseg v zasebnost. »Pri hiši so tudi štirje otroci, živimo pa v majhnem kraju, kjer je treba venomer razlagati, da stvari, prikazane na televiziji, niso resnične,« je razlagala Ksenija Sedmak Časar, »novinarka Carlova je dobesedno poplesavala okrog naše hiše, moža pa prikazala kot večnega osumljenca in ga v bistvu že vnaprej obsodila, poleg tega je prva na televiziji pokazala našo hišo vesoljni Sloveniji.«

Časar se z novinarko ni hotel pogovarjati

Mojca Petrič Bužan, urednica informativnega programa na RTV Koper, je razložila, da je prispevek nastal na podlagi več dogodkov, ki so si sledili v daljšem časovnem zaporedju, in je, čeprav sam po sebi ni prinesel nič novega, gledalcem vendarle ponudil zaokroženo in celovito sliko o dogajanju. »Carlova me je pred oblikovanjem prispevka podrobno seznanila s konceptom, predstavila mi je tudi več virov, od katerih je pridobila informacije,« je povedala Petrič Bužanova, »vire sem ocenila kot verodostojne in preverljive. Poleg tega je Carlova ob moji navzočnosti večkrat poskušala stopiti v stik tudi ali predvsem s Časarjem, vendar je ta to vedno nevljudno, celo nekulturno odločno zavrnil.« Pojasnila je, da je objava slikovnega gradiva, v konkretnem primeru torej Časarjeve hiše, običajen način delovanja televizijskih hiš. Na vprašanje strank je odgovorila, da je Carlova izkušena novinarka, ki ne dela napak.

»O Časarju in peripetijah, povezanih z njim, so na veliko pisali tako rekoč vsi vidnejši slovenski mediji in v naših arhivih je člankov o tem dobesedno na tone,« sta osvetlila dogajanje še Primož Cirman, novinar Dnevnika, in ­Sijan Pretnar, novinarka Primorskih novic. Na vprašanje pooblaščenca­ Evgenije Carl sta zatrdila, da Časar za noben objavljeni prispevek ni zahteval popravka, pojasnitve nasprotnih dejstev, prav tako nobenega novinarja ni prijavil na novinarsko častno razsodišče ali vložil prijave proti kateremu od medijev.

Denar Luke Koper naj bi porabil za zasebne potrebe

Carlova je v TV Dnevniku objavila prispevek Luški denar za Časarjevo ograjo in nadstrešek, v katerem se je med drugim spraševala, »kako naj bi si posamezniki omastili prste z luškim denarjem? Tako, da je denimo Graj podjetju Inoks plačal 40.000 evrov za izdelavo količkov za označevanje zemljišč. Po ugotovitvah tožilstva je Inoks namesto količkov dejansko izdelal ograjo in nadstreške za Časarjevo hišo v Portorožu.«

Časar je v tožbi navajal, da se je novinarka za svoje navedbe sklicevala na novinarske vire, ki pa jih ni nikoli navedla oziroma razkrila,­ čeprav bi jih, tako trdita tožnik Časar in njegova pooblaščenka, v skladu z novinarskim kodeksom morala. Po njunih besedah brez dokazov obstajajo tudi domnevne trditve tožilcev in preiskovalcev o »vložitvi več deset obtožnic zoper Časarja.« Z neresničnimi navedbami je bilo omadeževano Časarjevo dobro ime, utrpel naj bi tudi hujše duševne bolečine.