Na bivšo direktorico mariborske mestne uprave ni nihče pritiskal

Maribor – Nekdanja direktorica mariborske mestne uprave Milica Simonič Steiner ni z ničemer obremenila nekdanjega šefa Franca Kanglerja in preostalih treh obtoženih, ki so se na zatožni klopi znašli zaradi razvpitih radarjev. Nasprotno, če bi bilo kaj narobe, bi župana zagotovo opozorila, je poudarila.

Bivša prva dama mariborske birokracije, zdaj direktorica občinske uprave v haloški občini Žetale, je bila članica strokovne komisije, ki se je ukvarjala s pripravo semaforizacije in avtomatizacije cestnega prometa. Kot že marsikdo pred njo je pojasnila, da je imel Maribor težave na prometnem področju, zlasti je zastarel semaforski sistem, čigar vzdrževanje je letno pogoltnilo pol milijona proračunskih evrov, denarja za investicije pa ni bilo.

To je bil razlog, da so se lotili postopkov za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva (JZP) z družbo Iskra Sistemi, je pojasnila Simonič Steinerjeva, pri tem pa sami niso ugotovili nobenih napak. Pogodbo so tudi poslali na ministrstvo za finance in pol leta od njega niso prejeli nobenega odgovora: »Zadeva je eskalirala po prijavi poslancev.«

Po njenih besedah je bila pogodba že podpisana, ko sta prijavo na ministrstvo poslala takratna poslanca Socialnih demokratov Matevž Frangež in Bogdan Čepič. »Pa minister, kdo je bil?« je zanimalo Kanglerja. »Franc Križanič.« »Torej so bili trije iz iste stranke, pa nihče šest mesecev ni reagiral,« se je čudil Kangler. Ko je Simonič Steinerjeva pojasnila, da ministrstvo ni spoštovalo šestdesetdnevnega roka za odgovor, pa je le še sedel, rekoč: »Politika.«

Nekdanja šefica mestne uprave je povedala, da so Zavod Turjak oziroma Inštitut za javno-zasebno partnerstvo (JZP), ki ga vodi obdolženi Boštjan Ferk, angažirali, ker do takrat na občini niso imeli izkušenj z JZP. To, da je v ožjem izboru ostala le Iskra, ni bilo sporno, je dejala.»Je na vas kdor koli izvajal pritisk, kako naj strokovna komisija odloči?« je zanimalo Kanglerjevega zagovornika Marka Bošnjaka. »Ne, nikoli,« je odvrnila. »Morda na katerega drugega člana komisije?« »Ne.« »Bi danes odločili enako?« »Da.« »Je bilo govora, da je že vnaprej odločeno, da mora posel dobiti Iskra?« »Ne. Razpis je bil objavljen na evropskem portalu javnih naročil, lahko bi se prijavili tudi tujci.« »Ste zaznali, da bi kdor koli govoril, da bo prekrškovni sistem vključen
šele po volitvah, da ne bi odgnali volivcev?« »To prvič slišim.«

»Kdo parafira pogodbo pred podpisom?« je zanimalo Kanglerja. »Uslužbenec, direktor urada, kjer je ta uslužbenec zaposlen, urad za finance, direktor uprave in župan,« je odvrnila Simonič Steinerjeva. Sama je pogodbo parafirala, ker si jo tudi druge službe in ker nihče ni ugotovil kakšnih nepravilnosti.

Petra Sirc iz družbe PS, projektno svetovanje, ki je po naročilu občine pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta ter še poznejšo novelacijo, je pojasnila, da je prvi dokument obsegal klasični projekt, za katerega pa občina ni imela denarja, drugi pa JZP.

Pri pripravi se ji ni zdelo nič sporno, s Kanglerjem ni nikoli komunicirala, prihod kriminalistov jo je šokiral. Dejala sta ji, da se ji ni treba nič bati, je pojasnila, zanimalo ju je, kdo ji je naročil izdelavo dokumentacije in če ima naročilnico.

Kanglerju in Ferku družbo na zatožni klopi delata šef občinskega urada za komunalo in promet Vili Eisenhut in Tomaž Vrčko iz podjetja Iskra Sistemi. Nekdanji mariborski župan je po prepričanju tožilstva postopek javnega naročila in izvedbo JZP izpeljal na način, ki je ustrezal Iskri, ostali so mu pri tem pomagali. Potem ko je Iskra predlagala poplačilo investicije iz prometnih prekrškov, s čimer so se na občini strinjali, spremenjeno ponudbo pa je potrdil tudi mestni svet, je namreč vrednost projekta s 5,6 milijona evrov poskočila na skoraj 30 milijonov evrov.