Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec decembra bo senat pod predsedstvom sodnice Mojce Kocjančič predvidoma začel razčiščevati zgodbo o sporni obnovi hiše Simone Dimic, zaradi česar je tožilstvo obtožilo Hildo Tovšak, Mateja Košiča in Romana Horvata. Ti včeraj krivde niso priznali.
Na sodišče je včeraj sicer prišel le Matej Košič in povedal, da krivde ne prizna. Hilde Tovšak ni bilo, prav tako ne Romana Horvata, ki je edini prišel na prvi predobravnavni narok (ki je bil preložen), včeraj pa je bil službeno zadržan. Ker sta Tovšakova in Horvat podala ugovora na obtožnico, je sodnica štela, kot da krivde ne priznata. In ker se obtožena nista mogla izreči o vprašanju, ali naj v tej zadevi sodi kot sodnica posameznica ali ne, je odločila še, da bo zato sodil senat. Trojica bo predvidoma zaslišana 21. decembra, sodišče bi takrat tudi že lahko zaslišalo katero od pomembnejših prič.
Zagovornik Tovšakove Dino Bauk je sodišču predlagal zaslišanje Ivana Krofliča, komercialnega direktorja Vegrada, ki bo lahko pojasnil postopke sklepanja pogodbe za izvedbo spornih del. Odvetnik je med drugim predlagal, naj sodišče vpogleda v zapisnik davčne uprave, iz katerega izhaja, da je bilo Tovšakovi onemogočeno sodelovanje v davčnem postopku, na katerega ugotovitve se sklicuje tožilstvo. Tovšakove, je pojasnil, tudi ni treba vabiti prek zavoda za prestajanje kazni zapora, saj ima takšen režim, da lahko sama hodi na sodišče.
Košičev zagovornik Matjaž Pajk je svoje dokazne predloge – to so predlogi za zaslišanje prič, izvedenca in listine – podal v pisni obliki, zaradi zajetnega gradiva pa bo tožilstvo nanje odgovorilo v 30 dneh.
Janez Koščak kot Horvatov zagovornik je na sodišču med drugim opozoril, da naj bi bil po trditvah tožilstva Vegrad s spornim poslom oškodovan za najmanj 96 tisoč evrov, medtem ko je stečajni upravitelj Horvatu po njegovih besedah poslal račun za dobrih 49 tisočakov. Odvetnik je v spis vložil listino, ki menda dokazuje, da je stečajnemu upravitelju plačal 23 tisoč evrov, še skoraj 26 tisoč evrov pa naj bi bilo plačano obrtnikom, ki so pomagali pri obnovi hiše. Tožilec Jaka Brezigar je poudaril, da stečajni upravitelj očitno ni razpolagal z vso dokumentacijo.
Odstop in obtožnica
Simona Dimic je morala po izbruhu afere zaradi obnove hiše oktobra 2010 odstopiti kot vodja kabineta takratnega premiera Boruta Pahorja. Izkazalo se je namreč, da so hišo Dimičeve in njenega partnerja Horvata v ljubljanskem naselju Murgle obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom, namenjenim gradnji ljubljanske soseske Celovški dvori. Kot je pred časom poročala komercialna televizija, naj bi posel julija 2009 sklenila Horvat in Košič v imenu Vegrada-AM, Horvat pa se je s pogodbo, ki menda ni bila podpisana takoj, ampak šele po nekaj mesecih, zavezal, da bo plačal gradbena in obrtniška dela ter rekonstrukcijo hiše. Košič je za komercialno televizijo zatrdil, da ni bilo dogovorjeno, da Horvat ne bi nič plačal, saj da Vegrad ni ničesar častil. Toda Vegrad Horvatu ni poslal računa; tega je izdal šele stečajni upravitelj podjetja.
Tovšakovi, ki je bila v dosedanjih sodnih postopkih že obsojena na enotno kazen osem let zapora, in njeni desni roki Košiču obtožba očita kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti v sostorilstvu (predvidena kazen je zapor od enega do osmih let), Horvatu pa napeljevanje k temu dejanju.
Poročali smo, da je zaradi odobritve 350 tisoč evrov posojila, ki sta ga pri NLB pred leti dobila Dimičeva in Horvat za nakup hiše v Murglah, specializirano državno tožilstvo vložilo tudi obtožbo proti trem nekdanjim članom uprave naše največje banke.
V obtožbi, ki še ni pravnomočna, naj bi se po neuradnih podatkih znašli Draško Veselinovič, Matej Narat in Miran Vičič, tožilstvo pa jim očita, da so »aprila 2009 neupravičeno odobrili kredit, s katerim so kreditojemalcema pridobili premoženjsko korist v višini 335.000 evrov«.
Dimičeva in Horvat sta kupila vrstno hišo za pol milijona evrov z zelo ugodnim posojilom NLB v znesku 350 tisoč evrov s šestmesečnim euriborom in z le 1,6-odstotnim pribitkom. Posojilo je bilo Dimičevi odobreno za 30 let, s tem da je imela v času pridobitve kredita (ko je vodila kabinet predsednika vlade) približno 2200 evrov neto plače.
