Tiskane izdaje
Ljubljana – Nedolgo po tem, ko so pred vhodom v tacensko policijsko akademijo odkrili spomenik petim policistom, umrlim med delom, je ugasnilo še eno življenje policista. Tridesetletnega Damirja Golobiča je v sredo okoli 11. ure za zdaj brez znanega vzroka do smrti zabodel 22-letni nemški državljan.
Po osamosvojitvi Slovenije je med delom življenje izgubilo šest mož v modrem, poleg v sredo umorjenega Damirja Golobiča še Igor Mauser, Damjan Kukovič, Mitja Capuder, Anton Lipovec in Jakob Ornik. Zaradi sredinega umora je upanje, da se peterici zapisanih imen policistov na spominski plošči še dolgo ne bo pridružilo novo ime, je tako kmalu usahnilo. Skrb vzbujajoče pa je, da so se tri od skupaj štirih nasilnih smrti policistov od osamosvojitve zgodile v zadnjih treh letih.
Zakaj je 22-letni nemški državljan, na katerega so postali v sredo dopoldne pozorni domačini vasi Žejno, saj je bos blodil naokoli in v angleškem jeziku iskal delo, ob stiku s policistom izvlekel nož in 30-letnega Damirja Golobiča zabodel v prsni koš, še preiskujejo. Ker si je morilec takoj po dejanju sodil sam, bo vzrok in povod za surovi napad težko ugotoviti.
»Delo policista ni primerljivo z drugimi javnimi uslužbenci«
Umor policista je znova razvnel razpravo o tem, da policisti zaradi specifike dela ne spadajo v isti koš z drugimi javnimi uslužbenci. Še istega dne je bila Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije, jasna: »Izgubili smo sodelavca, ki je zjutraj nič hudega sluteč odšel na svoje delovno mesto, da bi služil ljudem, da bi jim pomagal. Tako je to že drugi julij, ko s starši čutimo neizmerno žalost pa tudi jezo zaradi takšnega krutega, skrajno krivičnega in nedopustnega ravnanja. In zdaj naj kdo stopi pred svojce ter policiste in policistke in jim pove, da je poklic policista primerljiv ali enak drugim poklicem v javnem sektorju.«
Tako Bobnarjeva kot direktor policijske uprave Novo mesto Janez Ogulin sta se še istega dne srečala s svojci umrlega in zaposlenimi na brežiški policijski upravi, včeraj pa je vse obiskal še generalni direktor policije Marjan Fank. »Dogodek, kot je bil včerajšnji, močno prizadene in pretrese vse zaposlene v policiji. Čeprav smo redno izpostavljeni stresu in tveganim dogodkom, smrti policistov pri opravljanju dela močno zarežejo v naše vrste. Posebno nas skrbi, da tovrstni tragični dogodki v zadnjih letih izhajajo iz povsem rutinskih postopkov, kar potrjuje tveganost tega poklica samega po sebi,« je jasen Fank.
Odmevnejši napadi
Poleg tragičnih primerov je bilo v preteklosti še nekaj odmevnih napadov na može postave.
»Zdaj te bom zaštihal, prasec,« so bile besede, ki jih je 47-letni Robert McCllain izrekel mariborskemu policistu Branku Brezovšku, nato pa se ga lotil s pestmi in ga večkrat zabodel z nožem. Na srečo se je policistu uspelo ubraniti, tako da se ni končalo s hujšimi poškodbami ali celo tragično. Zgodilo se je 9. aprila lani okrog 20.30. Brezovšek je bil sam na terenu in je na Dupleški cesti na avtobusnem postajališču ustavil avtomobil, ki ni imel prižganih luči. Šlo je za vozilo Elektra Maribor, za volanom je sedel njihov uslužbenec McCllain. Policist je najprej zahteval dokumente in zatem odredil preizkus alkoholiziranosti. McCllain je napihal približno 1,3 promila, potem pa mu je počil film. Za nerazumno dejanje so ga na hladno poslali za deset let. Prvostopenjsko sodbo je ravno pred časom potrdilo višje sodišče in je postala pravnomočna.
Strelski obračuni
Brez znanega vzroka je na začetku avgusta 2009 na policista, ki sta se odzvala na poziv o kršitvi javnega reda in miru oziroma na družinsko nasilje, začel streljati 69-letni Vasja Novak. Intervencija na Korytkovi ulici v Ljubljani je odgovorila z ognjem in napadalec je obležal mrtev, ranjena sta bila tudi policista, stara 33 in 41 let. Pokazalo se je, da storilec policiji prej nikoli ni povzročal preglavic, za pištolo pa je imel vsa potrebna dovoljenja.
Močno je pokalo tudi konec lanskega novembra v Doleni, haloški vasi v občini Videm. Enaindvajsetega novembra okoli 18. ure so domačini na pomoč poklicali policijo in povedali, da je do njihove hiše prišel oborožen sosed, 52-letni Franc Ribič. Takrat se je z dolgocevnim orožjem v roki samo sprehajal, četrt ure pozneje pa so že odjeknili prvi streli. Ribičevi sosedje so se pred njim zatekli v klet. Ko so policisti prišli na težko dostopen greben Dolene, Ribiča ni bilo več nikjer, niso pa vedeli, kam se je zatekel. Z nekaj patruljami so zaprli območje in poklicali policijsko specialno enoto. Ribičeva hiša je bila v temi, potem pa se je okrog 22. ure v njej prižgala luč. Z Ribičem do takrat ni bilo nobenih pogajanj, saj policija ni vedela, ali je sploh v hiši ali bližini. Nato se je pojavil ob hiši, kjer je naletel na policista in začel streljati. Krogla iz kalašnikovke je v zgornjem levem delu prsi prebila policistov neprebojni jopič, vendar ni poškodovala vitalnih organov. Zadel je tudi policijskega psa, ki so ga morali prav tako operirati. Zatem je napadalec streljal še na druge policiste in ti so odgovorili z ognjem. Ribič je v strelskem obračunu obležal mrtev.
Pijani kolesar izvlekel nož
Ko sta policist in policistka na začetku lanskega oktobra na Vrbovi poti v Šentilju ugotavljala identiteto kolesarja, nista slutila, kaj bo sledilo. Moški jima ni hotel pokazati osebnega dokumenta, vidno pa je bil pod vplivom alkohola. Čeprav sta mu nadaljnjo vožnjo s kolesom prepovedala, je vztrajal, da se bo odpeljal naprej. Takrat je mimo prišel 46-letni domačin, ki je moškega očitno poznal. Pokazalo se je, da gre za 71-letnika iz okolice Šentilja. Ta je med postopkom iz žepa jopiča izvlekel nož, sunkovito zamahnil proti policistu in ga porezal po vratu. Napad je poskušal preprečiti še omenjeni domačin, a je tudi njega z nožem večkrat zadel po glavi. Kljub vsemu so bile poškodbe lažje. Ko so ga obvladali, so ga odpeljali v pridržanje, seznanil pa se je z očitki kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in lahke telesne poškodbe.
Na policiji pojasnjujejo, da število napadov statistično rahlo pada, vendar je skrb vzbujajoč porast nekaterih skrajno nevarnih in brutalnih oblik napadov, predvsem s strelnim orožjem, noži in nevarnimi predmeti, celo z vozilom. Kritični so tudi do odločitev sodišč. »V preteklosti smo zaznavali, da so bile kazni sodišč za napade na policiste zelo mile, velika večina storilcev pa je bila obsojena na pogojno kazen zapora.« Kot premik v pravo smer so označili zdaj že pravnomočno obsodbo za umor in poskus umora policista. Kot je znano, je bil za to dejanje Samo Tadin obsojen na 30 let zapora.
