Na zatožni klopi večinoma »stara« imena

Tudi leta 2015 so kriminalisti izpeljali odmevne preiskave zaradi suma gospodarskega kriminala in korupcije, tožilci so vložili kar nekaj obtožb, na zatožni klopi sodišč­ pa so se zvrstili nekoč vplivni­ posamezniki, med njimi so znova imena, ki so se ponavljala tudi v preteklih letih. Na pravosodje so tudi letos letele strupene puščice iz političnih vrst. Izbrali smo nekaj najbolj odmevnih primerov, ki so zaznamovali preteklo leto.

V začetku leta je v javnosti odjeknila novica o razkritju ravnanja nekdanjega zdravnika nevrološke­ klinike Ivana Radana, ki je domnevno več na smrt bolnim pacientom s smrtonosnimi odmerki anestetikov načrtno skrajšal življenje; primerjali so ga celo z britanskim zdravnikom Haroldom Shipmanom oziroma dr. Smrtjo, ki so ga v začetku tega tisočletja spoznali za krivega načrtne smrti 15 pacientov. Radana je tožilstvo novembra obtožilo (med drugim) šestih umorov iz morilske sle, obtožba pa je pred dnevi postala pravnomočna.

Ne priznajo krivde

Kdaj se bo začelo sojenje, ni znano, je pa dobra tri leta po tragediji, v kateri je avgusta 2012 umrlo šest ljudi, novembra stopil pred sodnika domnevni krivec za nesrečo, pilot toplozračnega balona Miro Kolenc. Na predobravnavnem naroku je zavrnil očitke obtožbe, tako kot Milko Novič, domnevni morilec direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ki je bil ustreljen konec 2014.

Potem ko je tožilstvo maja vložilo obtožnico zoper četverico zaradi vpletenosti v uboj 32-letne Zorice Škrbić, dolgoletne partnerice Dejana Vidmarja, obsojenega za rop sefov banke SKB leta 2005 (mimogrede, višje sodišče je tako Vidmarju kakor soobtoženemu Sašu Nosetu junija potrdilo obsodbo na 14 let zapora), so trije obtoženi v začetku septembra priznali krivdo – Zoranu Petroviću so določili 15, Blagoju Sazdovu 14 let, Senadu Livadiću pa dve leti in dva meseca zapora. Zoper Milana Trivkovića, ki ni priznal očitkov o hudodelskem združevanju in ugrabitvi, sojenje še poteka.

Krivde konec novembra niso priznali niti Andrej Oblak, Anton Romih, Božidar Špan in Andrej Potočnik, obtoženi v tako imenovani aferi Hypo – gre za skrbno načrtovano operacijo pretakanja denarja iz Vegrada na račune podjetij v davčnih oazah v tujini. Soobtožena Hilda Tovšak, ki je pred tem v zameno za milejšo kazen s tožilstvom sklenila dogovor o priznanju krivde, bo na sojenju pre­ostalim nastopila kot priča.

V spominu je zagotovo ostalo nerazumno dejanje Sama Tadina, ki je 4. julija zvabil v smrt viškega policista Igorja Mauserja, tako da je poklical na intervencijsko številko 113 in prijavil družinsko nasilje, nato pa uprizoril prometno nesrečo, v kateri je umrl 33-letni policist Mauser, njegov kolega pa se je izvlekel z lažjimi poškodbami. Tožilstvo je proti Tadinu v začetku decembra vložilo obtožbo za kaznivo dejanje umora in poskusa tega kaznivega dejanja.

Zapleti

Zatožno klop je tudi 2015. redno grel nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Potem ko je vrhovno sodišče lani razveljavilo obsodilno sodbo, po kateri bi moral zaradi dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita v zapor za sedem mesecev, so ponovno začeli sojenje. A so naroke zaznamovale predvsem zahteve obrambe za izločitev prisluhov zaradi domnevne nepristranskosti preiskovalnega sodnika, ki je odredil prikrite preiskovalne ukrepe.

Izločitev prisluhov zahteva Kanglerjeva obramba tudi na sojenju zaradi domnevnih nepravilnosti pri zaposlitvi podžupanje Astrid Bah in nakupu stanovanjskih enot. Oktobra so Kanglerju začeli soditi v razvpiti aferi z mariborskimi ­radarji.

Zatika se tudi pri ponovljenem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik, predvsem zaradi odločanja o (ne)zakonitosti dokazov, ki so jih zbrali italijanski, urugvajski in srbski organi pregona. Po razveljavitvi oprostilne sodbe je prvoobtoženi Dragan Tošić pred časom zanikal očitke tožilstva glede vpletenosti v trgovino z mamili, spis pa potuje od okrožnega do višjega sodišča zaradi pritožb obrambe, ki se ni strinjala s sklepom razpravljajoče sodnice, da v spisu ostanejo dokazi iz tujine. Sicer pa je vrhovno sodišče novembra zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti za četverico pravnomočno obsojenih in jim ­potrdilo večletne kazni.

Obsojeni in oproščeni

Nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca so novembra zaradi naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU v zadevi Betnava vnovič obsodili na dve leti zapora, ko je višje sodišče novembra 2014 razveljavilo obsodilno sodbo.

Vrhovno sodišče je zapečatilo obsodbo nekdanjega celjskega sodnika Milka Škoberneta, obsojenega na petletno zaporno kazen in plačilo 19.622 evrov zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja. Škoberne, prvi sodnik v zgodovini samostojne države, razrešen zaradi pravnomočne obsodbe, si je pridelal še pol leta zapora zaradi krive izpovedbe, za tri tedne neupravičenega pripora pa je novembra z državo sklenil poravnavo za 6100 evrov odškodnine.

Bolj zadovoljen z izidom sodnih postopkov je bil zagotovo nekdanji predsednik Vzajemne Marko Jaklič. Okrožno sodišče ga je sredi novembra zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožb glede pranja denarja in zlorabe položaja v zadevi Vzajemna, zavarovalnica pa je izgubila tudi civilno tožbo, ki jo je sprožila proti njemu zaradi oškodovanja družbe (pri preplačanem projektu Drugo mnenje podjetja Maat). Jakliču je za povrhu po dolgoletnem boju proti gradbeni inšpekciji uspelo dobiti gradbeno dovoljenje za na črno zgrajeno »kmetijo« v Polhovem Gradcu.

Razveljavljeno

Nekdanjemu prvemu možu Merkurja Binetu Kordežu, obsojen je bil za zlorabo položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo, je vrhovno sodišče junija (delno) razveljavilo pravnomočno obsodbo in vrnilo primer v ponovno odločanje na prvo stopnjo. A tega očitno ne bo, saj je Kordež pred nekaj dnevi s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Sodišče bo o sporazumu odločilo predvidoma januarja.

Na vrhovnem sodišču je bila aprila razveljavljena tudi obsodba nekdanjega direktorja Luke Koper Roberta Časarja (po begu v Dominikansko republiko je marca po izročitvi začel prestajati zaporno kazen), vendar le delno. Medtem ko je kazen štirih let in pol za zlorabo položaja, ki jo je zagrešil z nepremičninskimi posli z zemljišči pri Sežani, obveljala, bo moralo okrožno sodišče ponovno presojati o domnevnih podkupninah pri tem poslu. Je pa Časar dokončno oproščen očitkov zlorabe položaja pri dokapitalizaciji luških hčerinskih družb v romunskem Aradu, saj je vrhovno sodišče septembra zavrnilo tožilsko zahtevo za varstvo zakonitosti.

Potem ko so nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada RS Edvarda Ovna januarja 2014 zaradi oškodovanja stanovanjskega sklada za več kot dva milijona evrov pri preprodaji zemljišč v Vižmarjah na okrožnem sodišču obsodili na štiri leta in pol zapora, je višje sodišče marca 2015 zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka razveljavilo obsodilno sodbo. Ovna čaka novo sojenje.

Odločitve vrhovnega sodišča se je septembra razveselil tudi Igor Bavčar, ki je že junija dobil odločbo vrhovnega sodišča, da mu ni treba v zapor v zadevi Istrabenz. Medtem ko so vrhovni sodniki za nekdanjega prvega moža Istrabenza in nekdanjega svetovalca Istrabenza Kristjana Sušinskega razveljavili sodbo in vrnili v vnovično sojenje, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspelo nekdanjemu šefu Pivovarne Laško Bošku Šrotu. Zaradi zlorabe položaja pri preprodaji Istrabenzovih delnic prestaja pet let in deset mesecev zapora.

Zastaralo

Tako kot leto 2014 je tudi 2015. zaznamovalo dogajanje, povezano s kazenskim postopkom v zadevi Patria, kaže pa, da zgodbe, ki je že zdavnaj presegla pravne okvire in postala sredstvo političnega obračunavanja, še ne bo kmalu konec. Potem ko je ustavno sodišče aprila 2015 razveljavilo obsodilne sodbe vseh treh rednih sodišč in odredilo ponovljeno sojenje Janezu Janši, Ivanu Črnkoviču in Antonu Krkoviču, je okrajno sodišče v začetku avgusta ugotovilo, da je kazenski pregon absolutno zastaral, taki odločitvi pa je pritrdilo višje sodišče konec novembra. Janša je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, vsi trije so napovedali odškodninske tožbe za čas, prebit v zaporu, Janša pa tudi vložitev pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice.