Nad razbitine še z brezpilotnim letalom

Del strmoglavljenega letala bodo iskali z brezpilotnim letalom.

Objavljeno
23. september 2016 14.59
Letalska nesreča
A. S. H.,STA
A. S. H.,STA
Ljubljana, Ajdovščina − Slovenska vojska se bo z brezpilotnim letalom vključila v iskanje pogrešanega dela repa letala Piper, ki je 14. julija letos strmoglavilo blizu Predmeje, so sporočili z ministrstva za obrambo. Iskalno akcijo si bosta ogledala tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak in preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski.

V julijski letalski nesreči šestsedežnega letala Piper so umrli štirje nemški državljani, ki so leteli iz Benetk proti Leipzigu. Kmalu po vstopu v slovenski zračni prostor je pilot sporočil klic na pomoč, letalo pa je po tistem silovito trčilo ob tla in zagorelo.

Kontrola zračnega prometa je takoj sprožila postopek iskanja, razbitine letala pa so v kratkem našli na gozdnatem pobočju približno dva kilometra severozahodno od vasi Predmeja v občini Ajdovščina. Preiskovalci so bili na mestu nesreče skupaj s predstavniki novogoriške policijske uprave dva dni. V krogu razbitine letala niso našli dela višinskega krmila. Še vedno pa poteka tudi iskanje repnega dela letala, ki je za nadaljnjo analizo in preiskavo letalske nesreče zelo pomemben, še piše v uvodnem poročilu o nesreči, pod katerim se je podpisal glavni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Stojčevski.

Zdaj bodo pri iskanju dela letala na prošnjo ministrstva za infrastrukturo ter službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov pomagali tudi pripadniki Slovenske vojske, in sicer z brezpilotnim letalom Belin, so pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Kot je ob ogledu vaje pojasnil Stojčevski, je pomembno, da postopek preiskovanja nesreče izpeljejo, kot to narekujejo mednarodni predpisi in standardi, po drugi strani pa bodo manjkajoči del, če ga najdejo, lahko uporabili v postopku analize materialov oz. izločitve nekaterih vplivov - torej pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je šlo morebiti za konstrukcijsko napako ali zaledenitev ali kaj drugega. Preiskovalci torej še ne morejo reči, da so bile vzrok za nesrečo vremenske razmere. Uvodno poročilo je sicer razkrilo, da je v času letalske nesreče vreme ustvarilo pogoje, ki so omogočali nastanek zmernih do močnih vertikalnih gibanj, turbulence in zaledenitev.

Preiskavo z brezpilotnikom so omejili približno na območje 2,5 kilometra od kraja trka, saj »glede na analizo leta iz radarskih posnetkov ugotavljamo, da je na določeni točki bilo nekaj narobe, da je odpadel horizontalni stabilizator«, je pojasnil Stojčevski.