Najprej k psihiatru, šele potem o ponudbi tožilca

Aleksandru Begantu tožilstvo ponuja 20 let zapora, če prizna umor žene. Samomor se mu je ponesrečil.

Objavljeno
11. september 2014 17.54
mfe-ugrabitev
Robert Galun, kronika
Robert Galun, kronika
Maribor – Aleksander Begant, obtožen umora soproge Alenke Elene Begant, na ponudbo tožilca Zorana Klinca, da lahko gre za zapahe za 20 let, če krivdo prizna, še ni odgovoril. Preden si morda za dve desetletji zapečati usodo, želi opraviti še psihiatrični pregled.

Tragedija v Limbušu pri Mariboru se je zgodila v noči s 26. na 27. junij letos. Šestinštiridesetletni Aleksander Begant je 48-letno ženo presenetil v dnevni sobi družinske hiše in jo s topim delom sekire tako dolgo udarjal po glavi, da je zaradi poškodb umrla.

Po dejanju, katerega vzrok je menda ljubosumje, je mrtvo ženo na kavču domnevno pokril z odejo ter hčerki in sinu, ki sta spala v svojih sobah, napisal poslovilno pismo. V njem je po neuradnih podatkih zapisal, naj mamice ne odkrivata in da naj pokličeta policijo. Potem je sedel v avto, se odpeljal do obrežja Drave, si večkrat zarinil nož v roko in skočil v hladno reko.

A samomor se mu ni posrečil, saj je le poldrugi kilometer stran sam priplaval do obrežja, kjer mu je neki ribič pomagal na suho. Begant ga je menda prosil, naj pokliče reševalce, da ga odpeljejo na psihiatrijo. Ob ponudbi višjega državnega tožilca Zorana Klinca, ki bi se v primeru priznanja krivde strinjal z dvajsetletno zaporno kaznijo, se Begant ni vznemiril. Namesto njega je spregovoril odvetnik Slavko Vesenjak, ki je v uvodu predlagal izključitev javnosti s predobravnavnega naroka, saj želi obtoženi zavarovati svoje in življenje otrok. Izpovedal se bo o okoliščinah, ki so privedla do tega dejanja.

Sodnica Danila Dobčnik Šošterič odvetniku ni ugodila, saj zakonskih pogojev za izključitev javnosti s predobravnavnega naroka ni, je pa v isti sapi ustregla predlogu po preložitvi naroka. Vesenjak je vztrajal, naj Beganta pregleda nov izvedenec psihiater, ki bo ocenil, ali pri obtoženem obstaja duševna motnja, ki bi lahko vplivala na njegovo prištevnost v času storitve dejanja oziroma ali se je zaradi svojega stanja sploh sposoben spremljati kazenski postopek.

Izvedenec Mladen Vrabič ni odgovoril, kakšen vpliv imajo na prištevnost duševne motnje, omenjene v zdravstveni dokumentaciji od letošnjega marca, je dejal Vesenjak in razkril, da je obtoženi poskusil samomor storiti že takrat, po kaznivem dejanju pa še štirikrat: »Obtoženi se želi izreči o krivdi, a želi pred tem psihiatrični pregled.«

Tožilec Klinc predlogu ni izrecno nasprotoval, čeprav je po njegovem prepričanju predmet predobravnavnega naroka (ne)priznanje krivde, odvetnikov predlog pa že spada v dokazni postopek. A zadnjo je imela sodnica, ki je odločila, da bo moral Vrabič izvedensko mnenje dopolniti.