Tiskane izdaje
Ljubljana – Na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča je znova sedlo 15 obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik. Na včerajšnjem naroku je specializirana državna tožilka Blanka Žgajnar prebrala modificirano obtožbo. A jo mora do četrtka še nekoliko dopolniti z nekaterimi imeni, v ponedeljek pa se glavna obravnava nadaljuje.
Predsednica senata Andreja Sedej Grčar je včeraj pojasnila, kako si je zamislila potek obsežnega sojenja, ki je pred senatom. Kot smo že poročali, je sodišče v tej zadevi razpisalo 76 narokov, celo po trikrat na teden, zadnji naj bi bil predvidoma 7. decembra, če se sojenje seveda ne bi končalo prej. Sodišče bo dokaze izvajalo v štirih fazah, in sicer glede na države, iz katerih izvirajo.
Tako bodo najprej na vrsti dokazi iz Urugvaja, kjer se je zgodba z zasegom več kot dveh ton kokaina začela, sledili bodo dokazi iz Italije, nato iz Srbije in nazadnje slovenski. Ker se je velika večina obtoženih strinjala, da se sojenje, kadar ne bi bili navzoči, lahko nadaljuje brez njih, je sodnica naredila tudi razpredelnico, iz katere je razvidno, kdaj morajo biti posamezni obtoženci navzoči. Namreč takrat, ko se bodo izvajali dokazi, ki zadevajo njih. V zadevi bo sicer sodil petčlanski senat, sodnica pa je predvidela tudi tri rezervne porotnike.
V obtožnici ni več Zdenke Kondić
Specializirana državna tožilka Blanka Žgajnar je petnajsterici nato prebrala spremenjeno obtožnico, ki se zanje po njenih besedah sicer ni prav nič spremenila. Sprememba se nanaša na dejstvo, da je tožilstvo za Zdenko Kondić umaknilo obtožbo, potem ko je višje sodišče na predlog obrambe izločilo nekatere dokaze proti njej, češ da hišna preiskava ni bila opravljena v skladu z normativi in pogoji, ki jih določa zakon. Sodišče je zato zanjo kazenski postopek formalno ustavilo.
Najprej je specializirano državno tožilstvo obtožbo namreč spisalo proti 17 obdolžencem. Kot je znano, je novembra 2012 okrožno sodišče četverico (Anesa Selmana, Marka Bublića, Dejana Zupana in Sandro Udrih) spoznalo za krive, Tošića in dvanajst soobdolženih – Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Mirzeta in Miralema Lucevića, Petra Khermayerja, Boštjana Kopčiča, Roberta Šabića, Ðemajlija Mandjuko ter Suzano Remškar, Zdenko Kondić, Valterja Abramovića in Tadeja Poljaka – pa je po tem, ko je iz spisa izločilo tako rekoč vse dokaze, ki so jih zbrali srbski in posledično slovenski preiskovalci, oprostilo očitkov vpletenosti v trgovino z mamili; prav vsi obtoženi so bili oproščeni očitkov kaznivega dejanja hudodelskega združevanja.
Višje sodišče je oprostilno sodbo na pritožbo tožilstva razveljavilo in vrnilo v ponovljeno sojenje, četverici obsojenih pa zaporne kazni krepko zvišalo. Na zatožno klop so zato sedli ne le na prvem sojenju oproščeni, temveč tudi pravnomočno obsojeni zaradi vpletenosti v posle s kokainom – vsem namreč obtožba očita hudodelsko združevanje. Udrihova je sicer na sodišče prišla sama, ker je že na pogojnem odpustu, medtem ko so Bubljića in Zupana pripeljali pravosodni policisti. Na sodišče za zdaj ne bo Selmana, ki je v Bosni, ta pa ga kot svojega državljana ne bo izročila Sloveniji, zato je postopek proti njemu izločen.
Hudodelsko združevanje ostaja
Kljub zagotovilom tožilstva, da sprememb v obtožnici pravzaprav ni, pa so nekateri zagovorniki, večina jih sicer na spremembo ni imela pripomb, povedali, da potrebujejo rok za pripravo obrambe. Tošićev zagovornik Luka Zajc je pri tem tudi opozoril, da tožilstvo ni specificiralo nekaterih znanih oseb iz Srbije, na katere se sklicuje, češ da so sodelovale s slovenskimi obtoženci. Po njegovem namreč ni dovolj, da so omenjene v obrazložitvi sodbe, temveč bi tožilstvo njihova imena moralo zapisati v izreku sodbe.
Tožilka Mateja Gončin, ki poleg Žgajnarjeve prav tako zastopa obtožbo, se je temu sicer čudila, saj zagovornika na prejšnjem sojenju to ni motilo. Toda po krajši prekinitvi je Andreja Sedej Grčar povedala, da je senat Zajcu ugodil in tako sklenil, naj tožilstvo do četrtka s temi imeni dopolni obtožbo, sojenje pa se nadaljuje v ponedeljek.
Ni pa zagovornik Zajc prepričal senata, da tožilstvo obtoženim ne bi smelo očitati hudodelskega združevanja. Kot je povedal, je očitek hudodelskega združevanja namreč že zajet v prvi točki obtožnice, v kateri jim tožilstvo očita promet s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi. Ta očitek bi po njegovem za Tošića na primer prišel v poštev le, če bi bil oproščen po vseh drugih točkah obtožnice. A je senat to zavrnil, hkrati pa opozoril na sodbo vrhovnega sodišča, ki govori o tem.
V sodbi, ki smo jo pridobili, med drugim piše, da gre po oceni vrhovnega sodišča pri kaznivem dejanju hudodelskega združevanja za »inkriminacijo pripravljalne faze k pozneje izvršenim oziroma poskušanim kaznivim dejanjem kot posebnega oziroma samostojnega kaznivega dejanja«. Vendar sta tako član kot organizator hudodelske združbe (v tisti zadevi) v poznejših fazah s kaznivimi dejanji uresničevala hudodelski načrt kot storilca oziroma sostorilca.
Znano je sicer, da tožilstvo obtoženim očita sodelovanje v združbi, ki je tihotapila kokain, z natančno določenimi vlogami pod Tošićevo taktirko oziroma podaljšano roko srbskega kralja kokaina Darka Šarića. Po grobem izračunu tožilstva so balkanski bojevniki pretihotapili najmanj dve toni in pol kokaina v vrednosti 225 milijonov evrov, to je po njihovem kar 7.500.000 odmerkov.
