Tiskane izdaje
Ljubljana – Policija ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarja na vedno večjo problematiko trgovine z ljudmi v Sloveniji, v kateri levji delež, 96 odstotkov, predstavljajo žrtve spolnega izkoriščanja. Med žrtvami so policisti od leta 2010 prepoznali tudi štiri otroke.
Trgovina z ljudmi predstavlja težavo svetovnih razsežnosti. Po zadnjem poročilu Urada Združenih narodov za droge in kriminal so med žrtvami trgovine z ljudmi državljani 152 držav, ki so jih odkrili v 124 državah. Po oceni Združenih narodov se v tej kriminalni dejavnosti obrne kar 28 milijard evrov na leto, medtem ko je po vsem svetu po nekaterih ocenah kar 21 milijonov žrtev. Pristojne institucije skoraj vseh držav trgovini z ljudmi, ki predstavlja hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in spada med hude oblike kaznivih dejanj, posvečajo vedno več svojega časa. Slovenija pri tem ni nobena izjema, prej nasprotno, saj je država zaradi geografske lege mamljiva zaradi tranzicije čez naše ozemlje pa tudi kot ciljna država.
Če so kriminalisti leta 2010 obravnavali 12 osumljencev trgovine z ljudmi, se je to število lani ustavilo na 42. To je posledica konca preiskav treh večjih kriminalnih združb, ki so se množično ukvarjale s prostitucijo in trgovino z ljudmi, so policisti zapisali v letnem poročilu za lansko leto. Od leta 2010 pa so policisti identificirali skupaj 161 žrtev trgovine z ljudmi, od tega 47 samo lani. Največ žrtev prihaja iz Romunije in Ukrajine, teh je več kot 40 odstotkov, nato pa sledijo žrtve iz Srbije, Dominikanske republike in Slovenije.
Trgovina z ljudmi vključuje izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe, prisilnega dela, izvajanja kriminalnih dejavnosti, beračenja, suženjstva, služabništva, trgovanja s človeškimi organi, tkivi in krvjo ter trgovine z otroki. Slovenski organi pregona se še vedno ukvarjajo pretežno z izkoriščanjem prostitucije, tako gre v 96 odstotkov primerih za žrtve spolnega izkoriščanja, preostali delež pa je enakomerno razdeljen za žrtve služabništva, prisilnega dela in beračenja. Zadnje se je na stari celini občutno povečalo z vstopom Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.
Zahtevno preiskovanje prisilnega dela
Zadnja leta je, tako kot tudi v drugih evropskih državah, mogoče zaznati vedno več primerov prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, v zloženki ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi ugotavlja vlada. »Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo tako inšpekcijski organi kot tudi policija, ki je samo v preteklem letu preiskovala skoraj 5000 kaznivih dejanj v zvezi s kratenjem pravic delavcev, vendar v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi,« pravijo na policiji.
Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je po njihovih navedbah izjemno zahtevno, zato je zelo pomembno preventivno ravnanje oziroma ozaveščanje delavcev, podjetij in delodajalcev. Za ozaveščenost delavcev, ki so zaradi eksistenčne odvisnosti pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in dolžniške odvisnosti, si že vrsto let prizadevata tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Slovenska filantropija. Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi se je letos usmerila na ozaveščanje podjetij in delodajalcev in pri tem sledila dobri praksi iz Danske, poudarjajo na policiji. Rezultat je slovenska različica e-priročnika za preprečevanje prikritega prisilnega dela, ki je dosegljiv na vladni spletni strani. Interaktivni priročnik je namenjen zlasti tistim podjetjem, ki zaposlujejo veliko nekvalificiranih delavcev, ki delavce najemajo prek zaposlitvenih agencij, in tistim, ki pogosto najemajo podizvajalce.
Lani prva obsodba
V Sloveniji predstavljajo težavo tudi prisilne poroke. Društvo Ključ, ki deluje kot center proti trgovini z ljudmi, ugotavlja, da veliko težavo povzročajo prisilne poroke. Po ocenah nevladnih organizacij je takšnih primerov okrog tristo na leto. Okrožno sodišče v Mariboru je junija lani izreklo prvo obsodilno sodbo zaradi »nakupa« mladoletne neveste, ki so jo nato uporabljali za služabnico. Sodišče je zaradi trgovine z ljudmi – prisilna poroka je bila šele po spremembi kazenskega zakonika novembra lani uveljavljena kot samostojno kaznivo dejanje – na tri leta zapora obsodilo Eljvirja Rizvanaja, njegova starša Muharema in Idaet pa na 13 mesecev zapora. To je prva pravnomočna obsodba v Sloveniji zaradi trgovine z ljudmi, vezane na služabništvo. Romska družina je v Makedoniji za 6000 evrov kupila mladoletno nevesto za sina, po prihodu v Maribor pa so jo izkoriščali za služkinjo in jo pretepali. Poleg tega so ji prepovedali vse nenadzorovane stike z zunanjim svetom.
Slovenska sodišča so v zadnjih šestih letih zaradi trgovine z ljudmi obsodila 31 ljudi, skladno z veljavno zakonodajo pa je zagrožena kazen za to kaznivo dejanje od enega do desetih let. Če pa je žrtev mladoletnik, najmanjša kazen znaša tri leta, najvišja pa 15 let zapora.
