Najvišjo denarno kazen je plačal Dari Južna

Ljubljana – Tomaž Lovše se je pridružil nekaterim znanim obdolžencem, ki so s tožilstvom sklenili sporazum o krivdi v zameno za nižjo kazen in hitrejše dokončanje postopka, skoraj četrt milijona evrov, ki jih bo plačal, pa je druga najvišja denarna kazen doslej.

Doslej najvišja stranska denarna kazen je bila leta 2013 dosojena lastniku družbe CGP Dariju Južni. Ta je očitno presodil, da ima tožilstvo v rokah trdne dokaze, zato se je s tožilstvom pogodil, da bo zaradi pranja denarja in oškodovanja cestnega podjetja CGP za državo opravil 1260 ur koristnega dela in plačal kazen v višini kar 1,31 milijona evrov. Odšteti je moral še 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam.

Snežič: Vikendzapor je navadna burleska

Poslovneža Rok Snežič in Nenad Đukić sta se istega leta s tožilstvom pogodila za tri leta zapora zaradi goljufij, pranja denarja in davčne utaje. Kazen sta v zaporu prestajala ob koncih tedna (pred meseci sta bila pogojno odpuščena), pri čemer je po Snežičevih besedah vikendzapor »navadna burleska« in bi kot »davkoplačevalec raje videl, da država ta institut odpravi in ga zamenja z denarno kaznijo«, je novembra lani pojasnjeval v Financah. Obema je dogovor naložil plačilo 150.000 evrov denarne kazni in povrnitev po 336.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Doktor davčnih utaj Snežič je s tožilstvom lani sklenil sporazum še v enem postopku, in sicer se je dogovoril za pogojno zaporno kazen in plačilo 25.000 evrov denarne kazni.

Potem ko je nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler februarja 2014 priznal krivdo za jemanje podkupnine, mu je sodišče skladno s sporazumom izreklo dve leti in pol vikendzapora, denarno kazen 32.250 evrov in prepoved opravljanja javne funkcije pet let. Poleg naštetega je Thaler v skladu s sporazumom v dveh obrokih vplačal 15.000 evrov oddelku otroške kirurgije ljubljanskega kliničnega centra.

Aprila lani je lastnik Kranjske investicijske družbe Jože Anderlič sklenil sporazum o priznanju krivde v zadevi Hypo. S tožilstvom se je dogovoril za vračilo 800.000 evrov protipravne premoženjske koristi, v humanitarne namene oziroma Rdečemu križu in Karitasu pa je nakazal po 100.000 evrov. V zameno je obsojen na poldrugo leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in plačilo sorazmernega dela stroškov sodišča.

Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je nedavno priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo trgovskega centra Primskovo in financiranjem lastninjenja Merkurja. Sporazum s tožilstvom predvideva kazen sedem let in mesec dni zapora (odštet je del že prestane kazni) in stransko denarno kazen v višini 23.500 evrov, ki jo bo moral poravnati v dveh letih po pravnomočnosti sodbe; plačati mora tudi stroške postopka.

Sporazumi z obtoženci skrajšujejo sodne postopke

Tožilstvo je pogajanjem z obdolženci na splošno naklonjeno, saj se tako skrajšujejo postopki, ki bi se lahko vlekli leta, kar je v interesu države in hitrejšega doseganja končnih sodnih odločitev. Te so v primerih priznanj krivde vedno obsodilne sodbe, dosežejo se kazenske sankcije, ki na sodišču ne bi bile izrečene, predvsem visoke denarne. Tožilci pa si v praksi niso povsem enotni glede kazni, saj nekateri menijo, da za kazniva dejanja, pri katerih gre tudi za večmilijonsko oškodovanje, pogojna kazen ni primerna, temveč je bolj primerno npr. družbenokoristno delo ali vikendzapor.