Tiskane izdaje
Maribor – Skoraj deset let se je vlekel postopek zoper Faredina Lokmanija in Mojco Lesnik, ki jima je tožilstvo naprtilo trgovino z ljudmi. Zdaj je sodba pravnomočna, Lokmani bo za rešetkami ostal tri leta, Lesnikova pa dva meseca manj.
Preiskavo sta v Bolgariji s prijavo sprožili dve Bolgarki. Tamkajšnji organi so obvestili naše, nato se je policija odpravila v lokal Night Club v Spodnji Ložnici preverit, ali dekleta goste res zabavajo pod prisilo, in danes 44-letni Lokmani in 16 let mlajša Lesnikova sta se 24. marca 2006 znašla v priporu.
Razen Bolgark ju med preiskavo ni obremenilo nobeno drugo dekle, zato je tožilstvo napisalo obtožbo le za ta dva primera. Bolgarki sta trdili, da sta v Slovenijo prišli delat kot čistilki, na koncu pa postali prostitutki pod prisilo, medtem ko se je Lokmani branil, da jima gibanja ni nihče omejeval in da je bila njuna naloga zgolj druženje z gosti. Kje bodo dekleta postavila mejo, je bila njihova odločitev, je vztrajal.
Ženski je Lokmani prisilil v ponujanje spolnih storitev in jima odvzel potni list, se je glasil očitek tožilstva. Odvzete dokumente sta menda odplačevali z zaslužkom, eni je baje grozil, da je ne bo izpustil, dokler ne odplača »kupnine«. Lokal sta smeli zapustiti le v spremstvu varnostnika, če sta se odpravili po hrano ali nakazat denar v Bolgarijo. Od stotih evrov, kolikor sta zaslužili na uro, sta menda smeli obdržati desetino.
Da bi Lokmani Bolgarki obravnaval kot ujetnici, bližnji sosedje niso potrdili. Nasprotno, drugače kot policisti niso opazili prav nič neobičajnega. Neki možakar je povedal, da je ženske srečeval v Slovenski Bistrici brez spremstva, vrata v pritlično stanovanje, kjer so živele, pa so bila večkrat odklenjena.
Podobno sta povedali bančna uslužbenka, pri kateri so nakazovale denar v Bolgarijo, in prodajalka na bencinski črpalki, kamor so hodile po cigarete in kartice za mobilne telefone. Ne ena ne druga nista nikoli posumili, da bi bila dekleta v kakršnihkoli težavah.
Tožilstvo je za Lokmanija predlagalo šest let in osem mesecev, za Lesnikovo pa šest let zapora. Okrožno sodišče jima je izreklo za več kot polovico nižje kazni. Temu je skoraj poltretje leto po prvostopenjski sodbi sledilo višje sodišče. Oškodovanki med sodnim procesom sicer sploh nista stopili na prostor za priče. Sodnica je namreč upoštevala izpovedbe, ki sta jih dali na policiji, med sodno preiskavo ter prek mednarodne pomoči. Obtožena se z njima nista nikoli soočila, Lokmani se z odvetnikom zaradi neugodnih vremenskih razmer in kratkega roka za pripravo tudi ni mogel udeležiti zaslišanja v Sofiji.
Mojci Lesnik so sicer na sodnem procesu družbo delali pravosodni policisti, kajti obsojena je bila že v neki drugi zadevi. Priznala je, da je najmanj 35 tujcem nezakonito pomagala do začasnega bivanja v Sloveniji, in si prislužila dve leti in devet mesecev zapora, zaradi starih grehov so ji izrekli enotno kazen štiri leta in devet mesecev zapora.
