Tiskane izdaje
Ne nevrokirurga Vinka Dolenca, ki po zagovorniku sporoča, da krivde ne priznava, ne odvetnika Mitje Vidmarja, ki sodnega vabila sploh ni prevzel, včeraj ni bilo na sodišče.
Precej prahu je v javnosti dvignila odločitev slovenskih sodišč, ker so potrdila sodbo izraelskega sodišča, da mora prof. dr. Vinko Dolenc izraelskemu državljanu Eliyahu Mesiki plačati visoko odškodnino, saj je Mesika po operaciji možganskega tumorja maja 1992 v ljubljanskem kliničnem centru ostal trajni invalid. Po oceni sodišča si skupaj z obrestmi zasluži kar šest milijonov evrov denarnega obliža.
Ignoriranje sodišča je imelo resne posledice
Sprva nenavadna odločitev našega sodišča je razkrila, da je Dolenc tako rekoč ignoriral sodelovanje na izraelskem sodišču, kar je imelo zanj bržkone resne negativne posledice. Ko so na tamkajšnjem sodišču enkrat sprejeli dokončno odločitev, se tako okrožno kot vrhovno sodišče v Sloveniji v vsebino nista vpletali; ugotovili so le, da je bilo vse v skladu s slovenskim pravnim redom in zato ni zadržkov, da se začnejo postopki za izterjavo vrtoglavega dolga.
Dolenc je decembra 2012 s pomočjo odvetnika Mitje Vidmarja na približno milijon evrov vredni ljubljanski stanovanji vpisal zemljiški dolg, ki naj bi ga imel do Margarete Srebotnjak Borsellino. Prav v tem so organi pregona zaznali znake kaznivega dejanja. Naj dodamo, da se Dolenc in Srebotnjak Borsellinova poznata že vrsto let, med drugim je bila direktorica njegovega inštituta za nevrokirurgijo.
Ta poteza Dolenca ni spravila le v civilnopravdni postopek, ki ga je vložil izraelski pacient, temveč še v kazenskega, saj je državno tožilstvo zaznalo znake kaznivega dejanja.
Tožilstvo: Gre za izogibanje plačilu
Kot piše v obtožnici, je Dolenc 7. decembra 2012 po nasvetu odvetnika Mitje Vidmarja notarju Miru Košaku predložil dve dovolili za ustanovitev zemljiškega dolga na dveh nepremičninah. V začetku leta 2013 sta bila zemljiška dolgova vknjižena, s čimer je po prepričanju tožilstva poskušal onemogočiti poplačilo najmanj 929.921 evrov dolga svojemu upniku Eliyahu Mesiki. Ker se je za to odločil kmalu po izdaji sklepa ljubljanskega okrožnega sodišča, s katerim so potrdili tuji sodni odločbi, je to za tožilstvo še dokaz več, da je bil to premišljen nezakonit manever.
Ker so bili zemljiški dolg in zemljiški pismi na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani zarubljeni in je bil pozneje vložen predlog za izvršbo, je dejanje goljufije ostalo pri poskusu, kar zdaj očitajo Dolencu. Ker mu je pri tem pomagal še odvetnik Vidmar, se bo moral ta zdaj zagovarjati zaradi pomoči pri kaznivem dejanju goljufije.
Obramba: Ni znakov kaznivega dejanja
Odvetnik Mitja Jelenič Novak, ki zagovarja Dolenca, je prepričan, da v tem primeru ni podanih prav nobenih znakov kaznivega dejanja, saj da ni storil ničesar, s čimer bi obremenil nepremičnini, prav tako ni storil ničesar v škodo tujega premoženja. »Dokler ima ustanovitelj zemljiškega dolga zemljiško pismo pri sebi, se šteje nepremičnina za neobremenjeno, kar pomeni, da zgolj z vpisom zemljiškega dolga niti teoretično ne more nastati škoda, katere obstoj je sicer bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije,« je v odgovoru na obtožnico med drugim poudaril odvetnik.
V preiskavi se Dolenc ni zagovarjal, saj se strinja z obrambo, da ni znakov kaznivega dejanja. Podobno je poudaril odvetnik Vidmar in očitke, da je bil zemljiški dolg ustanovljen z namenom izogibanja zakonskim obveznostim ali oškodovanja tretje osebe, označil za popolnoma neresnične.
Jelenič Novak je včeraj na sodišču pojasnil, da je njegov klient na kongresu nevrokirurgov v Zagrebu, a je iskreno pristavil, da na predobravnavni narok niti ni nameraval pristopiti. Okrožni sodnik Boris G. Hrovat je zato sklenil, da se predobravnavni narok ne opravi, a da bo pozneje zanj razpisal glavno obravnavo, torej »klasično« sojenje. Sodnik je pojasnil še, da odvetnik Mitja Vidmar sodne pošte ni dvignil, njegov zagovornik Emil Zakonjšek pa je izostanek opravičil. Na predobravnavni narok bosta vnovič vabljena 17. decembra.
Ustavno sodišče
