Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi vložitve obtožnice za še eno kaznivo dejanje velike tatvine je sodišče prekinilo predobravnavni narok za madžarska državljana Attilo Lovasza in Katalin Istvanne Menyhart. Obtožena sta, da sta lani na bankomate na različnih lokacijah v Ljubljani namestila pasti za gotovino.
Attila Lovasz je obtožen osmih poskusov napadov na bankomate z uporabo pasti za gotovino, tako imenovanega cash trappinga. V teh primerih storilci z lepilom ali obojestranskim lepilnim trakom namestijo letev na režo bankomata za izdajanje denarja, ki je identična originalu. Postopek dviga gotovine uporabnika poteka kot običajno. Na koncu dviga, ko bankomat uporabnika pozove, naj vzame gotovino, pa zaradi nameščene letve to ni mogoče. Uporabniki običajno pomislijo na tehnično napako na bankomatu in tega zapustijo. V tem času pa storilci stopijo do bankomata, odstranijo letev z zagozdenim denarjem in si na škodo uporabnikov njihov dvignjeni denar nezakonito prilastijo.
Pustil sledi, a denarja ni dobil
Policija je lani obravnavala več kot deset takšnih primerov. Največkrat so jih izvedli na območju Ljubljane, nekaj pa tudi na območju Kopra, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Lovaszu so prišli na sled na podlagi obvestil občanov, ki so dvigovali denar na bankomatih, vendar jim gotovine ni uspelo dobiti. Nekateri so preprosto odšli, večina pa jih je takoj poklicala banko (v tem primeru Banko Koper) in policijo ter ju obvestila, da je z bankomatom nekaj narobe. Policisti so Lovasza odkrili na podlagi bioloških sledi, ki jih je pustil na bankomatih, in posnetkov varnostnih kamer, ki snemajo uporabnike bankomatov.
Obtoženi, ki so ga na sodišče privedli iz pripora, je bil za podobna kazniva dejanja že obsojen na Madžarskem, sodišču pa je zagotovil, da so bile to manjše stvari in da je bila kazen opominjevalne narave, torej pogojna.
Iz obtožnice je razvidno, da se je Lovasz svojega početja loteval precej amatersko. V režo, skozi katero bankomat uporabniku zagotovi tiskano potrdilo o transakciji in stanju na računu, je zatlačil nekaj papirja, na katerem je pustil več kot dovolj bioloških sledi za natančne forenzike.
To pa še ni vse. Medtem ko je brkljal po bankomatu oziroma v režo za izplačilo denarja nameščal obojestranski lepilni trak, se je z nezakritim obrazom nastavljal varnostni kameri, pri tem pa prav počasi še vlekel cigareto. Na podlagi tako dobljenih, zelo jasnih in natančnih posnetkov njegovega obraza ga res ni bilo težko identificirati kot storilca. Povrhu vsega pa je bil tako neroden, da mu niti v enem poskusu, očitajo mu jih namreč osem, ni uspelo dobiti denarja iz bankomata, zato so njegova dejanja v obtožbi opredeljena kot poskusi velike tatvine.
Predobravnavni narok so prekinili, ker je tožilstvo zoper njega vložilo še eno obtožnico za enako kaznivo dejanje. Sodišče je namreč ugotovilo, da mu je bila obtožnica sicer pravilno vročena, vendar ni bila prevedena v madžarščino. Pred združitvijo vseh postopkov in nadaljevanjem sojenja bodo tako počakali na ustrezen prevod.
»Za nekaj sto evrov« je na sodišče svoj premoženjskopravni zahtevek vložila Banka Koper. To je denar, ki ga je iz bankomatov na že opisani način uspelo pridobiti sodelavki Attile Lovasza Katalin Istvanne Menyhart, in sicer dvakrat, ko je delala samostojno. Večinoma pa je pri opravilih sodelovala kot stražarka.
Obema tožilstvo zato očita izvajanje kaznivih dejanj v sostorilstvu. Prav zaradi te pravne kvalifikacije zagovornica obtožene ni bila uspešna s predlogom, da bi njen postopek izločili iz sojenja, saj je Menyhartova že priznala krivdo v preiskavi, to pa je pripravljena storiti tudi pred sodiščem. Razpravljajoča sodnica je pojasnila, da zaradi tega, ker sta oba obtožena kaznivih dejanj v sostorilstvu, zanjo ni mogoče izpeljati ločenega postopka.
