Tiskane izdaje
Ljubljana – Zdelo se je, da jo je 30-letni Savo Mikić zaradi povzročitve smrti 27-letnega Domna Novaka, ki ga je z avtomobilom zbil v središču Ljubljane, zaradi napačnega pregona tožilstva dobro odnesel. Zdaj so višji sodniki kazen, s katero je bil obsojen na sedem let zapora, še znižali za pol leta.
Na najvišjo možno kazen za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, torej osem let zapora, naj višji sodniki obsodijo Sava Mikića, ker je s svojo objestnostjo povzročil smrt mladega kontrolorja letenja, ki se je 18. junija 2011 približno ob pol osmih zjutraj z gilero runnerjem odpeljal proti službi – tako je tožilstvo predlagalo v pritožbi na sodbo, s katero je bil Mikić obsojen na sedem let zapora in dveletno prepoved vožnje. Domen Novak je imel na Bavarskem dvoru v križišču z Dunajsko po ugotovitvah izvedenca za analizo prometnih nesreč Janeza Kopača na semaforju že dve sekundi zeleno luč, ko je vanj s terencem BMW X5 treščil Mikić. Ta je po izjavah prič že nekaj sto metrov pred nesrečo vozil zelo predrzno in napadalno, menjaval vozne pasove in hitro speljeval iz križišča, v središču mesta, polnem pešcev, je vozil 140 kilometrov na uro namesto 50, nato pa zapeljal v rdečo luč.
Predrzna, ne malomarna vožnja
Poročali smo že, da je imel Mikić doslej v tem postopku precej sreče, saj bi ga tožilstvo moralo preganjati zaradi predrzne vožnje v cestnem prometu, za kar je zagrožena višja, dvanajstletna zaporna kazen. To je namreč pokazal strokovni pregled nad delom državne tožilke, ki je vložila obtožbo. Nadzor je bil sicer odrejen na pobudo staršev umrlega. Kadar gre za vožnjo, s katero voznik ogroža življenje drugih (v naselju ali območju za pešce za več kot enkrat prekorači hitrost, vozi z več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali pod vplivom mamil), in pri tem stori drug prekršek, s katerim povzroči nevarno situacijo, namreč ne moremo več govoriti o malomarnosti, temveč o naklepnem kršenju predpisov.
Tožilstvo pa na višjem sodišču ni bilo uspešno. Nasprotno, po mnenju senata koprskega višjega sodišča v sestavi Aleša Arha kot predsednika ter Mare Turk in Franca Drešarja kot članov je bil s svojimi argumenti bolj prepričljiv zagovornik Aleksander Pevec, ki je predlagal, naj Mikiću izrečejo milejšo kazen.
Res ni dober zgled, a to ni njegova edina dolžnost
Višji sodniki so se tako na primer strinjali, da dejstvo, da se Mikić ni opravičil svojcem, ne more biti oteževalna okoliščina, kakor je menilo prvostopenjsko sodišče. »Ker opravičilo predpostavlja priznanje krivde, zanikanje krivde pa je obtoženčeva pravica v kazenskem postopku, ki mu jo dajeta ustava in zakon, to ne more biti oteževalna okoliščina,« so zapisali. Prav tako so presodili, da sodišče prve stopnje kot olajševalne okoliščine ni upoštevalo dejstva, da ima Mikić tri majhne otroke, za katere mora skrbeti. »Pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov, da obtoženčevo ravnanje v cestnem prometu ni dober zgled za otroke, vendar to ni njegova edina dolžnost do svojih otrok,« so menili in dodali, zakaj skrb za mladoletne otroke v tem primeru, kot tudi sicer po ustaljeni sodni praksi, ne bi bila upoštevana kot olajševalna okoliščina.
Zagovornik je višje sodnike sicer poskušal prepričati še v obstoj drugih olajševalnih okoliščin, denimo, da je Mikić po nesreči poklical reševalce (kar je bila sicer njegova dolžnost), opozoril je tudi na »dolgotrajno negativno medijsko kampanjo«, ki naj bi vplivala na odmero kazni. Vendar v tem delu ni bil prepričljiv, prav tako ne z argumentom, da sodišče kot oteževalne okoliščine ne bi smelo upoštevati dejstva, da je Mikić tudi v dneh po tragični prometni nesreči nadaljeval s popolno ignoranco cestnoprometnih predpisov.
Glede na vse skupaj so višji sodniki tako Mikiću kazen znižali na šest let in pol, plačati pa mora tudi stroške postopka. Sodba je pravnomočna.
