Ne razume obtožb o milijonskem izsiljevanju

Urošu Kepicu za priznanje krivde pogojna kazen, prvoobtoženi Meti Plava krivde ni priznal

Objavljeno
17. februar 2017 09.01
Blaž Račič
Blaž Račič
Kranj – Na včerajšnjem predobravnavnem naroku zaradi milijonskega izsiljevanja šenčurskega kmeta Aleša Šterna je prvoobtoženi Meti Plava zavrnil krivdo, medtem ko je soobtoženi Uroš Kepic priznal, zato mu bo sodnica Marjeta Dvornik sodbo izrekla že na naroku za izrek kazenske sankcije v ponedeljek.

Blaž Račič

Kot so junija lani razkrili kranjski policisti, sta dva osumljenca že pred petimi leti začela izsiljevati šenčurskega kmeta, medtem ko je oškodovanec policijo o tem obvestil šele v začetku lanskega leta. Tako so lani spomladi policisti izvedli več hišnih preiskav in zaradi milijonskega izsiljevanja (za kar je zagrožena zaporna kazen do osem let zapora) pridržali dva osumljenca – Metija Plavo in Uroša Kepica, skupaj pa so kazensko ovadili šest oseb. Meti Plava je vse odtlej na začetek sojenja čakal v priporu.

Prvoobtoženi ni razumel očitkov iz obtožbe

Na včerajšnjem naroku je sodnica uvodoma pojasnila, da je precej dolgo trajal postopek do pravnomočnosti obtožnice, saj je obtožbe zoper odvetnika Primoža Kozino zunajsodni senat ocenil za neutemeljene in obtožbe ni dopustil.

Meti Plava je dejal, da »nisem storil očitanega kaznivega dejanja in bom to v postopku na sodišču dokazal«. Ker obtoženi ni izkazal interesa za priznanje krivde, tožilka kaznovalnega predloga ni podala. Pri tem je Plava dejal, da niti ni razumel obtožnice. Njegov zagovornik, odvetnik Mitja Sever, je sodišču pojasnil, da Plava ne razume obtožnice v tem smislu, da ne ve, katere konkretne obtožbe ga bremenijo, torej kdaj in kje naj bi od žrtve (Aleša Šterna) prejel konkreten znesek denarja. Tožilka je pojasnila, da so vse obtožbe ustrezno obrazložene v obtožnici, in poudarila, da je ta pravnomočna.

Predlog za izločitev nezakonitih dokazov

Mitja Sever je med drugim predlagal še izločitev zvočnih posnetkov prisluškovanja iz sodnega spisa, saj naj bi jih po njegovi oceni Štern pridobil na nedovoljen način. Tedaj je bil Štern po pojasnilih zagovornika že tajni policijski sodelavec in bi morala policija za snemanje pridobiti ustrezno odredbo sodišča. Ker odredbe niso pridobili oziroma je bila izdana šele kasneje, so posnetki pogovora Aleša Šterna in Metija Plave pridobljeni nezakonito, je ocenil Sever.

Uroš Kepic je priznal krivdo, tožilka Polona Košnjek pa je zanj predlagala leto in štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Njegov zagovornik Jaka Šarabon je ob tem sodišče prosil, da bi Kepica, ki je brez zaposlitve in prejema denarno socialno pomoč, sodišče oprostilo plačila sodne takse. Tožilka je po Kepičevem priznanju krivde Kepica predlagala tudi za pričo v sodnem postopku proti Plavi.

Aleš Štern je lani potrdil, da je bil žrtev izsiljevanja, in dodal, da je zgodba povezana tudi s podjetjem Agro Gorenjska, katerega solastnik je bil skupaj z ustanoviteljema borze Bitstamp Nejcem Kodričem in Damijanom Merlakom. Ko smo ga pred predobravnavnim narokom poklicali po telefonu, je bil redkobeseden, dejal je le, da o začetku sodnega postopka niti ni obveščen in da se naroka ne bo udeležil.

Štern je, kot so lani ugotovili policisti, tudi zaradi zastraševanja ter psihičnega in fizičnega nasilja podlegel pritisku in pred petimi leti privolil v plačilo za izmišljeno storitev. Nekaj mesecev pozneje si je pri enem od dvojice izposodil še sto tisoč evrov in v nekaj tednih denar skupaj z dogovorjenimi obrestmi vrnil, vendar dolga ni mogel poplačati, ker sta osumljenca obresti za izposojeno vsoto oderuško dvigala. Osumljenca sta plačilo izsiljevala z nasiljem in zelo jasnimi grožnjami, med drugim sta Šternu grozila celo s smrtjo, prav tako sta ga nadzirala, mu omejevala svobodo gibanja in ga nekajkrat pretepla. Pri tem početju so glavnima osumljencema po ugotovitvah policistov pomagali še trije moški in ženska.

Za sposojenih 100.000 evrov naj bi vrnil 1,6 milijona

Meti Plava in Uroš Kepic naj bi pri dejanju uporabila »naključne informacije o nepremičninski stvari, ki sta jih pridobila med prisluškovanjem pogovoru oškodovanca z njegovimi znanci na javnem kraju, v zahtevi po plačilu za namišljeno storitev pa sta mu po tistem, ko sta izvedela, da je stvar izpeljal, predstavila, kot da sta zanj s poznanstvi to uredila onadva«, so ugotovili policisti.

Zaradi vsakodnevnih groženj in izsiljevanja, zaradi katerih žrtev ni mogla živeti brez strahu, si je Štern začel sposojati večje zneske. Za sposojenih sto tisočakov je že plačal milijon evrov, skupni namišljeni dolg pa je že presegel 1,6 milijona evrov, so še izračunali policisti.