Ne zadošča, če otroku kupiš drage čevlje

Ljubljana – V skladu z odločbami centrov za socialno delo in sodišč je bilo sredi oktobra lani do preživnine upravičenih 46.186 otrok oziroma starejših od 18 let, ki se šolajo. Kolikšno preživnino so zavezanci dolžni plačevati, je odvisno od njihovih zmožnosti in potreb otroka, tako so tudi višine preživnin različne, največ pa se jih giblje med 80 in 200 evri. A preživnin kljub vsemu mnogi ne plačujejo.

Komur je sodišče naložilo plačevanje preživnine, bi jo moral plačevati, neplačevanje obveznosti pa je znamenje družbenega nereda in samo po sebi škodljiv pojav, so jasni na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer dodajajo, da je neizpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga zakonodaja – v tem primeru plačevanja preživnin –, kaznivo dejanje, ki pa v dokaznem smislu ni preprosto dokazljivo. »Med vsemi elementi je treba ugotoviti tudi, da storilec preživnine ne plača, čeprav bi to zmogel. Do te ugotovitve je mogoče priti na podlagi analize vseh okoliščin tega dejanja. Obveščanje, da zavezanec preživnine ni plačal, je zgolj ena od okoliščin, ki lahko kaže na obstoj kaznivega dejanja, ga pa ne dokazuje,« pojasnjujejo na vrhovnem tožilstvu. Lani so tako prejeli 272 kazenskih ovadb (leta 2012 295, leta 2011 pa 278), vložili so 147 obtožnih aktov (leta 2012 158, v 2011. pa 166) in dosegli 94 obsodilnih sodb (leta 2012 je bilo obsodilnih sodb 99, leto poprej 84).

Tožilci imajo še eno možnost, to je odloženi pregon, in če so izpolnjeni pogoji zanj, je takšen ukrep po tožilskih izkušnjah povsem enako učinkovit kot obsodilna sodba. »Ker gre za to, da upravičenec dobi denar, se tožilci raje lotimo odloženega pregona, preden sprožimo kazenski postopek. Zastopnika otroka in osumljenca povabimo na pogovor, na katerem osumljencu povemo, da gre za kaznivo dejanje. Pregon odložimo za največ pol leta in v tem času spremljamo, ali osumljenec plačuje preživnino. Če jo, kazensko ovadbo zavržemo, če ne plačuje, pa gremo v kazenski postopek. To je ultima ratio, zadnja možnost, in želimo si, da se to ne zgodi.«

Ko sodišče v pravdnem postopku naloži, koliko preživnine naj kdo plačuje, upošteva, ali gre za zaposleno ali brezposelno osebo oziroma ali ima premoženje in siceršnje premoženjske razmere. Problem nastane, ko se stanje spremeni, ko na primer zavezanec postane brezposeln. Takšna oseba bi morala sprožiti postopek za znižanje preživnine, še pravijo na tožilstvu.

Preživnina ni za bivšo ženo, temveč za otroka

Preveč pogosto pa zavezanci za plačevanje preživnine te preprosto nočejo plačevati, čeprav so tega finančno zmožni. »Gre večinoma za to, da zavezanci nočejo plačevati ali pa menijo, da je dovolj, če otroku kupijo kakšne šolske potrebščine, obutev ali če otroka peljejo na počitnice v tujino, kar je nepošteno, saj se s preživnino ne plačujejo le ugodnosti za otroka, temveč je treba plačati tudi položnice za elektriko, prehrano, vse stroške, ki zadevajo stanovanje in potrebščine v šoli. Ni pravično niti do starša, s katerim otrok živi, saj on s svojim delom plačuje vse drugo,« pravi Mirjam Kline, vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu. »Ta miselnost, da zadošča, če otroku kupiš drage čevlje, ne zanimaš pa se, ali ima vse šolske potrebščine, ni dovolj.«

Sodišče v civilnem postopku določi preživnino, ki je potrebna, da je otrok deležen enake socialne in materialne varnosti, kakršno je imel, preden so se starši razšli. »Največkrat je tako, da se očetje ne morejo sprijazniti z razpadom zakonske zveze ali domnevajo, da bi denar, ki bi ga plačevali v imenu preživnine, šel k materam otrok, in ne za blaginjo otrokom, kar je napačno. Ni prav, da storilec razmišlja o tem, da plačuje preživnino bivši ženi, ne pa otroku,« povzema svoje dolgoletne izkušnje Klinetova.

»Nekateri, ki se po ločitvi ponovno poročijo in imajo novo družino, pa ne vem, zakaj, menijo, da je preživljanje nove družine bolj pomembno od otrok iz prve družine.« Po tožilkinih izkušnjah gre v zelo veliko primerih za »nagajanje« med zakoncema, predvsem tistega, ki mora plačevati preživnino. Veliko je primerov, da obdolženec uradno nima prijavljenega oziroma nase pisanega premoženja – ne stanovanja ne avta. Čeprav mati otroka posreduje podatek, da se vozi z dražjimi avti, je takšnemu zavezancu težko odvzeti nekaj, česar uradno nima. Pogosto delajo tudi na črno, še vedno pa je mati oziroma bivša žena tista, ki mora sporočiti vse naslove delodajalcev, pri katerih bi lahko bivši partner delal.

Iz zapora ne more plačevati

Zavezanci za plačevanje preživnine, ki svoje obveznosti ne izpolnjujejo, se lahko znajdejo tudi v kazenskem postopku, ki pa lahko traja tudi več let. »Vsi postopki, kjer so udeleženi otroci, naj bi bili prednostni, a je teh postopkov precej, in če bi bili vsi prednostni, bi se morala sodišča ukvarjati samo s tem. Zato zagovarjam stališče, da bi morali imeti družinska sodišča, kjer bi se ukvarjali ravno s takšnimi kaznivimi dejanji, nasiljem v družini, spolnimi napadi na otroke, kjer bi ravno zaradi tega postopki potekali hitreje,« meni Klinetova.

Sodišča v teh primerih ponavadi izrečejo pogojno obsodbo z daljšo preizkusno dobo in s posebnim pogojem, da obdolženec (ali obdolženka) mora plačati zaostalo preživnino, in to vnaprej, sicer mu sodišče prekliče pogojno obsodbo. A v praksi, kot dodaja Klinetova, zapor ne koristi nikomur, saj v zaporu oče ne more plačevati preživnine, poleg tega je tudi v breme državi.

»Poudarjamo, da pojava neplačevanja preživnin ni mogoče zatreti s kazenskim pregonom. Menimo, da bi bilo treba vzpostaviti in zagotoviti družbeno disciplino, šele zatem naj nastopi tožilstvo, ki bo kot organ pregona obravnavalo tiste ekscesne primere, ko se plačevanje preživnine kljub temu ne opravi,« pa dodajajo na vrhovnem državnem tožilstvu.

»Izterjava nadomestil preživnin vse manj uspešna«

Otrokom, ki jim zavezanci preživnine ne plačujejo, ob izpolnjenih določenih pogojih nadomestila preživnin izplačuje Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. Delovanje preživninskega sklada je tako »namenjeno otrokom, ki jim s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo pripada določena preživnina, ki pa je preživninski zavezanci ne plačujejo«, pojasnjujejo v skladu in dodajajo, da je do nadomestila upravičen otrok, ki je mlajši od 18 let, izvršba preživnine pa je bila neuspešna ali ni končana in je od vložitve predloga za izvršbo preteklo več kot tri mesece.

Sklad je od ustanovitve leta 1999 izplačal skupaj 35.008.419 evrov nadomestil preživnin. Lani je sklad do sredine novembra izplačal za 3.502.370 evrov nadomestil preživnine, konec decembra 3999 otrokom še 321.297 evrov, povprečna višina pa je lani znašala 82,29 evra na otroka. Otrok, ki jim sklad izplačuje nadomestilo preživnin, ker teh ne plačujejo tisti, ki bi morali, pa je vsak mesec več – januarja lani so izplačali nadomestilo preživnine 3746 otrokom, decembra pa je bilo takšnih otrok 3999. »Uspešnost izterjave nadomestil preživnin od dolžnikov je okrog 30-odstotna, zaradi njihovega slabega finančnega položaja pa ta upada,« še dodajajo v skladu. Do konca novembra lani so tako od dolžnikov oziroma zavezancev za plačilo preživnin izterjali 1.013.135 evrov, to je 28,93 odstotka lanskih izplačil.