Tiskane izdaje
Kranj – »Veliko navedenih stvari ne ustreza resnici!« je bil eden redkih stavkov, ki jih je na kranjskem okrožnem sodišču izrekel Pavel Koder, obtožen goljufije in ponarejanja listin. Na vprašanje sodnice Andrijane Ahačič, kaj ne ustreza resnici, je le tiho vzdihnil, rekel pa ni nič. V zapisnik je tako sodnica narekovala, da obtoženi zaradi slabega počutja ni odgovoril.
Oseminsedemdesetletni upokojenec iz Tržiča, solastnik stanovanjske hiše, ki zdaj zaradi izvršbe prejema 527 evrov pokojnine (po lastnih besedah še ni bil pravnomočno obsojen in je še v enem kazenskem postopku), je javnosti bolj znan kot nekdanji Elanov finančnik.
Tožilka Renata Vodnjov je včeraj navedla, da je Franju Mikacu iz Čakovca obljubljal, da mu bo uredil šest milijonov evrov posojila, zaradi česar mu je oškodovanec za zavarovanje maja 2003 izročil 175.680 evrov. A Koder mu ni uredil ne posojila ne vrnil denarja, obenem pa je, da bi ga preslepil, ponaredil šest listin.
Obtoženi Koder se je v preiskavi branil z molkom, včeraj pa je povedal le, da je od Mikaca res prejel omenjeni denar, vendar ne z namenom, da bi ga ogoljufal. Dodal je, da je doslej vrnil skoraj polovico in da bo vse povrnil v čim krajšem času.
»Edino napako v tem poslu sem storil, ker nisem vztrajal, da Mikac nakaže denar na račun, ki mu je bil posredovan,« je dejal obtoženi. Ko mu je sodnica svetovala, naj si sleče plašč in se bo morda potem bolje počutil, saj je večkrat obnemel sredi stavka, jo je preslišal, odločno je zatrdil, da je povedal vse, kar ve, in da ne bo več odgovarjal na nobena vprašanja.
V nadaljevanju je pričal oškodovani nekdanji lastnik Međimurske štedionice Franjo Mikac, ki je aprila 2003 prek prijatelja, Celjana Iztoka Barboriča, navezal stike s Kodrom.
»Kodra sem poznal že prej, saj je naša hranilnica sodelovala z Elanom, in cenil sem ga kot dobrega finančnika, ki je imel zveze z visokimi politiki in cerkvenimi veljaki v Katoliški cerkvi. Nujno sem potreboval šest milijonov evrov za dokapitalizacijo hranilnice, saj ji je grozila prepoved delovanja. Kodru sem ponujal hipoteko na hotelu Mozart v Opatiji in na apartmaje v Savudriji, vendar je vztrajal pri zavarovalnini, ki naj bi jo nakazal na celovško podružnico enega od njegovih podjetij. Denar sem želel nakazati na dogovorjeni transakcijski račun, a ga nisem mogel zaradi pomanjkljivih podatkov, zato sva se sestala pri notarki v Čakovcu, kjer sem mu izročil skoraj 176.000 evrov ... S posojilom ni bilo nič, prav tako sem dobival samo prazne obljube, da bo denar vrnil. Da bi izpadel resen, se je Koder celo skliceval na zvezo z mariborsko škofijo. Pozneje je del denarja vrnil v tolarjih v protivrednosti 20.000 evrov, dal mi je vozilo, napisano na lizinško hišo, vredno 10.000 evrov, potem je bilo še več nakazil z njegove pokojnine ... Mislil sem, da gre za resnega finančnika in katolika,« je včeraj pripovedoval Mikac.
Kodrov skupni dolg do Mikaca je pred tremi tedni znašal 193.000 evrov, od pokojnine pa Kodru zdaj vsak mesec trgajo 400 evrov. Na začudenje sodnice, kako da glavnica še vedno znaša kar 150.000 evrov, je zastopnik oškodovanca razložil, da se je s plačili najprej poravnavalo obresti.
S Kodrom sodelovala tudi mariborska nadškofija
Sodnica je v nadaljevanju prebrala več izpovedi prič, zaslišanih v preiskavi, med njimi je izstopalo pričanje ekonoma Mirka Kraševca.
Potrdil je finančno sodelovanje s Kodrom v letih 1985 do 1990, maja 2003 pa da ni bilo nobene možnosti, da bi bila mariborska škofija dala jamstvo za posojilo in ga niti ni dala. Ga je pa Koder, kot je v preiskavi pojasnil Krašovec, poklical in prosil za jamstvo leta 2004 in takrat ga je tudi dobil v višini 50.000 evrov.
Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 7. januarja.
