Nekdanji prvi mariborski redarki pritiski niso tuji

Bivši pravnici redarstva tožilstvo očita ponarejanje datumov na odločbah o prekrških.

Objavljeno
15. junij 2014 21.23
regent/NADZOR MIRUJOCEGA PROMETA
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor

Maribor – »Z Matejo Raboteg sva skupaj delali pet let. Cenim jo kot delovno, pridno, marljivo,« je o obtoženi le dobro govorila njena bivša šefica Cvetka Jamboršič. Rabotegovi namreč tožilstvo očita ponarejanje datumov na odločbah o prekrških, s čimer da je občini Maribor pridobila 11.455 evrov koristi.

»Vse je bilo urejeno po pravilih. Nikoli ni predlagala, da bi karkoli premikali,« je Rabotegovo v bran vzela Cvetka Jambrošič, vodja mariborskega mestnega redarstva med letoma 1994 in 2008. Tožilec Niko Pušnik je namreč nekdanji občinski pravnici naprtil, da je v obdobju med 30. septembrom 2009 in 30. marcem 2010 domnevno ponaredila datume na 103 listinah »Opis dejanskega stanja«.

Datum je po njegovem prepričanju »premaknila« za več mesecev, s tem podaljšala zastaralni rok in namesto da bi postopek ustavila, izdala odločbo o prekršku.

Rabotegova, ki je aprila 2010 dobila izredno odpoved delovnega razmerja, se je branila, da so bile v opisih dejanskega stanja pogosto slovnične napake, kar da meče slabo luč na mestno redarstvo, zato je redarje pozvala, naj jih popravijo. Ker pa so ti velikokrat pozabili popraviti datum popravka, je to zaradi ekonomičnosti postopka storila sama.

Temu je posredno pritrdila tudi Jambrošičeva, ki jo je Rabotegova nekaj mesecev celo nadomeščala, kar ji je po njenih besedah ob običajnem delu vzelo ogromno časa. »Če je bil redar v službi, sem zahtevala, da to popravi, sicer sem popravila sama,« je dejala Jambrošičeva. Dokler je vodila mestno redarstvo, je namreč sama prebrala vsak opis dejanskega stanja in pogosto naletela na slovnične napake.

Jambrošičeva je pojasnila, da so redarji na mesec zaznali od 1500 do 2000 prekrškov. Tiste, ki so zastarali, so konec leta (zadnja številka, ki ji je ostala v spominu, znaša okrog 300.000 evrov) mestnemu svetu predlagali v odpis in ta je to tudi potrdil. O kakršnih koli pritiskov o povečanju kaznovalnih kvot ni bilo govora. »Kakšen je bil zakonit postopek, če sta od prekrška minili več kot dve leti?« je zanimalo tožilca. »Postopek smo ustavili,« je odvrnila Jambrošičeva.

»Kako si razlagate, zakaj sem se znašla v tem postopku?« je obtožena Rabotegova dregnila svojo nekdanjo šefico. Ta je brez dlake na jeziku odvrnila, da ji pritiski niso tuji, saj redarji v Mariboru zaznajo veliko prekrškov in med kaznovanimi so »tudi naši sodelavci«.

»Večkrat sem se znašla na pogovoru pri vodstvu, češ da je treba postopke anulirati. Nisem bila privrženka tega,« je poudarila Jambrošičeva. »Kaj pa v zvezi z zastaranjem, so bili kakšni pritiski?« je zanimalo sodnico Vanjo Verdel Kokol. »Ne.«