Tiskane izdaje
Ljubljana − V času, ko je na kazenskem oddelku tukajšnjega okrožnega sodišča potekal postopek proti nekdanjemu šefu Vzajemne Marku Jakliču in soobtoženim fizičnim ter pravnim osebam, se je na pravdnem oddelku nadaljeval postopek, v katerem Vzajemna toži Jakliča in Franca Henigmana, nekdanjega člana uprave.
Po izračunih Vzajemne so nekoč vodilni s posameznimi spornimi posli zdravstveno zavarovalnico oškodovali za kakšne štiri milijone evrov, ta denar pa zdaj od domnevnih krivcev terjajo v pravnih postopkih.
Tako, denimo, v pravdnem postopku Vzajemna Jakliču in Henigmanu očita, da je zavarovalnica v času, ko sta jo vodila, Dejanu Kernerju in Iztoku Pustatičniku brez podlage izplačala približno devet tisoč evrov za pripravo strategije upravljanja tveganj na zavarovalnici, češ da strategija ni bila izdelana.
Gre za eno od 12 odškodninskih tožb Vzajemne proti nekdanjim članom uprave zavarovalnice Boštjanu Averju, Petru Pustatičniku, Marku Jakliču, Francu Henigmanu in Davorju Hvali. Skupne škode je menda, kot rečeno, za okoli štiri milijone.
Nekdanji predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič je v svojem nastopu že na začetku pravdnega postopka pred časom dejal, da pogodba obstaja, sicer ne bi mogli izvesti plačila. Pojasnil je še, da je kot predsednik uprave podpisal veliko pogodb, za sporno pogodbo pa naj bi bil vsebinsko odgovoren Boštjan Aver, ki je bil takrat finančni direktor Vzajemne.
Trdijo, da so bile analize potrebne in narejene
Za Vzajemno je sporna tudi analiza konkurenčnega okolja zavarovalnice, ki jo je naredila Martina Lovrenčič. Na zavarovalnici trdijo, da je analiza le prepis njihovega srednjeročnega načrta in da ni delo Lovrenčičeve.
Neupravičeno naj bi bilo tudi plačilo Zvonetu Marku, ki naj bi izdelal analizo poslovanja javnih zavodov. Analizo naj bi po Jakličevih besedah potrebovali zaradi načrtovanja stroškov in pogajanj z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Podatke, je pojasnil Jaklič, je pripravljal Peter Pustatičnik, a ker je bil ta zaposlen na ZZZS, so posel sklenili z Markom.
Gregor Artač, ki je leta 2005 v Vzajemni skrbel za naložbe, je na sodišču kot priča povedal, da so v Vzajemni takrat naročili precej analiz in pridobili kopico podatkov, vse pridobljeno pa so uporabili kot podlago za izdelavo strategije upravljanja zavarovalnice. V bran toženih strank je dodal še: »Za pripravo celovite strategije upravljanja je bilo treba nekatere podatke, analize in predvidevanja preprosto kupiti na trgu, od ljudi, ki so imeli s tem izkušnje.«
Na prostor za priče je stopil tudi Aleš Stanič, ki je leta 2005 kot strokovnjak za kontroling deloval v finančni službi Vzajemne. Med drugim je povedal, da je bila tistega leta bistvena novost vpeljava izravnalnih shem v zavarovalništvo. Kot je dejal, bi bil sam oziroma njegova služba takrat sicer verjetno sposobna izdelati oceno vplivov izravnalnih shem na poslovanje Vzajemne, vendar le, če bi imeli na voljo dovolj podatkov in, če bi imeli na voljo dovolj časa, tega pa ni bilo. Kot je dejal, so bili takrat vsi zelo obremenjeni z delom, imeli so ogromno nadur, oziroma v službi so prebili »po cele dneve«.
Tedanji direktor službe za razvoj in izvajanje zavarovanj na Vzajemni Robert Sraka se ni mogel natančno opredeliti do vprašanja, ali so analize, ki jo jih izdelali zunaj Vzajemne, kaj bistvenega doprinesle k opredelitvi strategije poslovanja zavarovalnice. Kot je dejal, so imeli na voljo dovolj podatkov o svojih zavarovancih, ne pa tudi podatkov o zavarovancih drugih zavarovalnic.
Obtoženi polmilijonskega oškodovanja Vzajemne
Sicer pa se je na ljubljanskem okrožnem sodišču ravno v času pravdnega postopka nadaljevala sojenje Jakliču in še trem soobtoženim zaradi domnevnega polmilijonskega oškodovanja Vzajemne. Specializirano tožilstvo Jakliču in soobtoženim Klavdiju Godniču (nekdanji predsednik uprave S & T Slovenija), Saši Bergerju (nekdanji član uprave S & T Slovenija), Francu Heningmanu (nekdanji član uprave Vzajemne) ter družbi S & T Slovenija, d. d., in M-Kontakt, d. o. o., iz Zagreba očita kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja ter pomoči pri omenjenih nečednih poslih.
Za preiskovalce so sporne pogodbe o prodaji, nakupu in vzdrževanju strojne ter programske opreme, ki so bile menda fiktivne, saj posli niso bili opravljeni. Denar (skupaj najmanj 551.213 evrov) iz Vzajemne pa se je prek družbe S & T Slovenija (in z njo povezanimi hčerinskimi družbami na Balkanu) stekal v zagrebško podjetje M-Kontakt, katerega lastnik je Marko Jaklič.
