Nekdanji socialni delavec obsojen še tretjič

Ljubljana – Za kaznivo dejanje izneverjanja je sodišče nekdanjemu socialnemu delavcu Centra za socialno delo Šiška Matjažu Ogorevcu tokrat prisodilo pet mesecev zapora. Ogorevc bi moral kot skrbnik dementnega Matevža K. varovati njegove interese, a je skrbel le za svoje.

Sodišče je Ogorevcu kazen petih mesecev zapora združilo s kaznijo iz prejšnjega postopka in nato izreklo enotno kazen tri leta in deset mesecev zapora. ZZgodba sega v konec leta 2009, ko je bil imenovan za skrbnika dementnega in zato opravilno nesposobnega Matevža K., in sicer za poseben primer. Skrbel naj bi za varovančeve interese v postopku dedovanja in postopku razdružitve dediščine. Njegovemu oškodovancu je na podlagi zapuščinskega postopka pripadalo malo več kot 30.000 evrov, ki naj bi jih njegov nečak Ratko K. v 61 obrokih po 500 evrov izplačal na stričev bančni račun. Ogorevc pa je za dotok tega denarja navedel kar svoj bančni račun, zato mu je tožilstvo očitalo poskus kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.

Pozornost sodelavcev na Centru za socialno delo

Da je ostalo le pri poskusu kaznivega dejanja, gre zasluga Ogorevčevi sodelavki na Centru za socialno delo Šiška Sonji Klobčar, ki je pravočasno opazila, da nekaj ni v redu, in zadevo ustavila. Ko se je lotila prebiranja sporne pogodbe, je presenečeno ugotovila, da v njej piše, da se varovancu izplača v 61 obrokih po 500 evrov, in to brez obresti. Obtoženčeva nekdanja sodelavka je na prvem pa tudi na tokratnem sojenju pojasnila, da tak način odplačevanja ni v korist varovanca, saj bi moral biti znesek nakazan v enkratnem znesku. Zatem je še ugotovila, da je Ogorevc zapisal v pogodbo svoj račun, in ne varovančevega.

Na prvem sojenju je tožilstvo Ogorevcu, ki je invalidsko upokojen in prejema 660 evrov pokojnine, očitalo poskus kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Takrat je obtoženi zanikal očitke. Na vprašanje, zakaj je vpisal svoj račun, je odvrnil, da je tako imel večjo možnost spremljati prilive. Med drugim je še dejal, da je o svojem delu podal poročilo, na katerega ni prejel negativnih pripomb. Sodišče ga je na prvem sojenju obsodilo za poskus kaznivega dejanja zlorabe položaja na leto dni zapora. Višji sodniki so po pritožbi sodbo razveljavili in zadevo vrnili v vnovično sojenje. Na njem pa je bil Ogorevc manj zgovoren in se je branil, da je v spornem poslu sodeloval kot fizična in ne kot uradna oseba. Enako je trdil njegov odvetnik in predlagal, naj se ga oprosti. Po spremenjeni obtožnici, ki Ogorevcu ni več očitala poskusa, ampak izvršeno kaznivo dejanje, ga je sodišče vnovič obsodilo, takrat, ob upoštevanju kazni, na katero je bil obsojen v drugem postopku, na enotno kazen štiri leta in štiri mesece zapora.

Tako Ogorevc kot tudi tožilstvo sta se pritožila tudi na to sodbo, in tudi to je višje sodišče razveljavilo in zadevo še enkrat, tokrat že tretjič vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Tako se je sojenje začelo znova, z razliko, da Ogorevcu tokrat niso očitali več poskusa kaznivega dejanja kot na prvem sojenju, niti izvršenega kaznivega dejanja kot na drugem sojenju, ampak – po že tretjič spremenjeni obtožnici – kaznivo dejanje izneverjenja.

»Delal sem izključno v korist varovanca«

Ogorevc je v zagovoru v vseh treh postopkih odločno zanikal navedbe iz obtožnice in zatrdil, da je vse naredil izključno v korist varovanca. Razložil je, da je pri urejanju varovančevih zadev zaznal huda nesoglasja med njegovimi sorodniki, ki so se večinoma vsa vrtela okoli razdelitev zapuščin, postopki pa so se vlekli po 20 let in več. Da bi Matevža K. in njegovo premoženje zavaroval pred morebitnimi interesi njegovih sorodnikov, je pač na svoje ime odprl bančni račun. Pojasnil je, da je to storil tudi zato, ker je bilo to najbolj primerno, najhitreje in najbolj poceni. Dodal je, da so sorodniki Matevža K. močno pritiskali nanj in na center za socialno delo, naj čim prej uredita vse skupaj, in celo sami sestavili pogodbo o razdružitvi premoženja, ki pa je na koncu ostala brez predpisanega soglasja centra za socialno delo in zato ni bila nikoli uresničena.

Tožilstvo predlagalo eno leto zapora

Tožilstvo je v zaključni besedi sicer poudarilo, da o tem, da je Ogorevc storil očitano kaznivo dejanje, ni nobenega dvoma in sodišču predlagalo, da ga obsodi na leto dni zapora. Ogorevčev zagovornik pa je menil da za kaj takega ni prav nobenih dokazov, poleg tega je spomnil na odločitev višjih sodnikov in tožilstvu očital spreminjanje obtožnice v škodo obdolženega. Kot je dejal, tokratna obtožnica ni nikoli postala pravnomočna in o njej se nikoli ni odločalo, zato bi jo moralo sodišče zavreči že pred začetkom sojenja.