Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je predsednici Helsinškega monitorja Slovenije Nevi Miklavčič Predan že odštel 1800 evrov z obrestmi, kakor mu je s sodbo naložilo višje sodišče v Ljubljani. Odškodnino ji je moral plačati zaradi medsebojnega prerivanja pred desetletjem.
Dogodek se je zgodil 22. julija 2003 v popoldanskih urah na vrtu stanovanjske hiše na Mariborski 26 v Ljubljani, kjer sta si Matevž Krivic in Neva Miklavčič Predan skočila v lase. Čeprav se je zaradi dogodka Krivic znašel v kazenskem postopku, ta ni dobil epiloga, ker je pregon absolutno zastaral. A Miklavčič Predanova je zoper Krivica vložila odškodninsko tožbo in z njo delno uspela.
Sprva je zahtevala slabih 20.000 evrov, nato je zahtevek znižala; prvostopenjsko sodišče ji je dosodilo 2700 evrov, višje sodišče pa je odškodnino z upoštevanjem njenega prispevka k dogodku znižalo na 1800 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Tožnica aktivno sodelovala v fizičnem obračunu
Miklavčič Predanova je trdila, da je Krivic na dvorišču hiše, kjer je imela sedež takratna Krščansko-socialna unija (KSU), med prepirom pri pregledovanju pooblastilnih listin planil nanjo in jo davil, stiskal po rokah in telesu, ji zvijal roki, jo stisnil ob zid ter spravil dvakrat na tla.
Zato je imela hematome, podplutbe, otekline, bolečine v vratu in hrbtenici. Krivic je po drugi strani zatrjeval, da Miklavčič Predanove ni napadel, temveč se je le instinktivno odzval, ko mu je na silo iz rok vzela pooblastilo, ki mu ga je bil podpisal njen (zdaj že pokojni) oče kot predsednik KSU za zastopanje politične stranke v dveh sodnih postopkih. Na sedežu KSU se je namreč oglasil, da bi se s člani predsedstva pogovoril o vsem v zvezi s pooblastilom in njegovo uporabo oziroma da bi nanj udarili žig stranke. Ker je njegov prihod, pravi, povzročil razburjenje med navzočimi (Miklavčič Predanova ni bila članica predsedstva stranke in je bila tam brez glasovalne pravice, trdi toženi), je svojo navzočnost začel pojasnjevati s pooblastilom tedanjega predsednika, nato pa je nastalo ruvanje za pooblastilo.
Svoje ravnanje je opredelil kot dovoljeno samopomoč, ki naj bi izključevala njegovo odškodninsko odgovornost, a prvostopenjskega sodišča ni prepričal, prav tako zatrjevanj o samopomoči ni sprejelo višje sodišče.
Krivic je bil izzvan
Višji sodniki ugotavljajo, da je bil Krivic z nenadnim odvzemom pooblastila izzvan in se je odzval nagonsko, a menijo, da je kot hipni odziv mogoče opredeliti le njegovo ravnanje v prvih trenutkih po odvzemu pooblastila, ne pa dalj časa trajajočega ruvanja za papir. So se pa višji sodniki strinjali s prvostopenjskim, da je Miklavčič Predanova nedvomno prispevala k fizičnemu obračunu, in sicer so njen prispevek opredelili kot 40-odstotnega. Poleg tega, da je pooblastilo, za katerega varstvo se je Krivic čutil odgovornega, vzela brez dovoljenja, ga ni vrnila na prvi poziv, temveč ga je hotela na vsak način obdržati, tudi s silo, pri čemer je v prepiru aktivno sodelovala.
Poškodbe Miklavčič Predanove tako niso posledica Krivičevega hipnega, nagonskega odziva na tožničino nepričakovano in nepredvidljivo ravnanje, ampak so posledica njegovega voljnega ravnanja, da, čeprav s silo, uveljavi svojo pravico, ugotavlja višje sodišče.
Da je dogodek odmeval v javnosti, ni nikakršnega dvoma, a sodišče ugotavlja, da so Miklavčič Predanovi nevšečnosti nastale zaradi odmevnosti dogodka in odziva javnosti, in ne zaradi morebitne Krivičeve neprimerne interpretacije dogodka v javnosti. Zato ji ne pripada odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena in časti, saj prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti vključuje tudi tisto za trpljenje, povzročeno z odzivom javnosti na dogodek, zaradi česar je višje sodišče odškodnino znižalo na 1800 evrov z obrestmi.
Kot nam je na naše vprašanje odgovoril pooblaščenec Miklavčič Predanove odvetnik David Sluga, ki zadeve vsebinsko sicer noče komentirati, je tožena stranka odškodnino, ki je z zakonskimi zamudnimi obrestmi znašala 2500 evrov, že v celoti tudi nakazala.
