Tiskane izdaje
Šrotov zagovornik odvetnik Blaž Kovačič Mlinar nam je potrdil, da se bo proti negativni odločitvi okrožnega sodišča pritožil na višje sodišče.
Nekdanji prvi mož Pivovarne Laško bi sicer moral v petek začeti prestajati kazen zapora v trajanju pet let in deset mesecev zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza, a mu za zapahe ne bo treba, dokler višje sodišče ne odloči o njegovi pritožbi. Šrot predlog za odlog začetka prestajanja zaporne kazni za čas treh mesecev utemeljuje s tem, da mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil.
Enajstega septembra je namreč prevzel celjsko medijsko hišo NT & RC, kamor ga je na položaj namestnika direktorja in prokurista imenoval direktor in brat Srečko, ki ima hujše zdravstvene težave. »Ni milosti za tajkune, tudi če so razlogi upravičeni,« je odločitev okrožnega sodišča skopo komentiral Kovačič Mlinar, ki bo pritožbo vložil že danes.
Višje sodišče odloča tudi o pritožbi Igorja Bavčarja, ki bi moral prav tako v petek začeti prestajati sedemletno zaporno kazen. Nekdanji prvi mož Istrabenza bi odhod v zapor rad odložil iz zdravstvenih razlogov, a je okrožno sodišče njegov predlog prav tako zavrnilo. Po besedah Bavčarjevega zagovornika Marka Bošnjaka iz Odvetniške družbe Čeferin odločitve višjega sodišča še niso prejeli.
Čakanje na odločitev višjega sodišča
Sicer pa tako Šrotu kakor Bavčarju ne bo treba za zapahe, dokler sodišče pravnomočno ne odloči o njunem predlogu za odlog zaporne kazni. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) namreč določa, da pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe proti odločbi, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka. Če višje sodišče pritožbo zavrne oziroma zavrže, pa mora obsojenec nastopiti kazen zapora prvi delovni dan po vročitvi odločbe. »Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni« še navaja ZIKS.
Denarna kazen v obrokih
Tako do daljnega za zapahi ne bo treba niti soobsojenemu nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu, čigar prošnji za odlog kazni ljubljansko okrožno sodišče ni ugodilo in o njegovi pritožbi prav tako odločajo višji sodniki. Nastja Sušinski bi se moral v zaporu na prestajanje kazni v trajanju treh let in devetih mesecev zglasiti že 18. septembra.
Je pa sodišče njegovemu bratu Kristjanu Sušinskemu, nekdanjemu Istrabenzovemu svetovalcu za finance, odhod v zapor odložilo za tri mesece, torej do srede decembra iz zdravstvenih razlogov, medtem ko je razpravljajoča sodnica njegovo prošnjo za alternativno prestajanje kazni treh let z vikend zaporom zavrnila, čeprav se je z vikend zaporom strinjalo tudi tožilstvo. Kot nam je potrdila njegova zagovornica Varja Holec, je zoper tako odločitev vložila pritožbo in upa, da bo višje sodišče imelo posluha, saj bi lahko njen klient na ta način, ko bi lahko med tednom delal, zaporno kazen pa služil med konci tedna, plačal denarno kazen (35.000 evrov) in poskušal vrniti premoženjskopravno korist (ta znaša kar 3,5 milijona evrov), kot mu je naložilo sodišče s pravnomočno sodbo. Sicer mu je sodišče odobrilo, da lahko denarno kazen plača v obrokih.
