Niso prodajale le pijače, temveč tudi sebe

Nedoseganje norme pri spolnih stikih so morala dekleta nadomestiti s prodajo pijače gostom

Objavljeno
07. avgust 2015 16.10
SLO., LJ., SODISCE, 13.2.2015, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Marko Jakopec
Marko Jakopec
Ljubljana – »Podatki o bajnih zaslužkih, ki mi jih očita tožilstvo, so odločno prenapihnjeni in se od dejanskega stanja razlikujejo tudi do 30 ali 40 odstotkov,« je na sojenju trdil Milan Zupančič, ki mu tožilstvo skupaj s sodelavci očita trgovino z ljudmi.

Obtoženi Milan Zupančič je na nadaljevanju sojenja prišel na vrsto za postavljanje vprašanj sodni izvedenki ekonomske stroke Mateji Gubanec, ki je o poslovanju podjetja ZUVU pripravila izvedeniško mnenje.

Gubančeva je že na prejšnji obravnavi povedala, da je svoje izračune naredila izključno na podlagi zelo obsežne in izjemno natančne poslovne dokumentacije podjetja ZUVU. Kot je razložila, so listine o poslovanju lokalov Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku pokazale, da so vsak dan zapisovali prodajo pijač, hrane, pa tudi dohodke od spolnih storitev tam zaposlenih deklet.

Več kot dva milijona z izkoriščanjem deklet

Iz podatkov je razvidno, koliko deklet je na določen dan delalo, koliko pijače jim je uspelo »prodati«, kolikokrat so gostom ponudile spolne storitve in koliko denarja so morale vrniti delodajalcem, če niso izpolnile zelo natančno določene norme. Gubančeva je povedala, da so morala dekleta povprečno na mesec delodajalcu vrniti 340 evrov, ker pač ali niso prodale določnega števila pijač ali pa so premalokrat odšle z gosti v »zgornje prostore«. Izračun je pokazal, da so imela dekleta (zaposlenih naj bi jih bilo od 45 do 66) na mesec povprečno od 21 do 30 spolnih stikov, nedoseganje norme pa so morale nadomestiti z večjo prodajo pijač ali pa z vrnitvijo dela svojega denarja.

Samo Milan Zupančič naj bi z izkoriščanjem deklet pridobil več kot dva milijona evrov premoženjske koristi: 1.360.000 iz naslova spolnih odnosov, z vračanjem neto plač z dodatkom za prehrano 437.225 evrov, z nedoseganjem norme pri konzumaciji pijač 169.200 evrov in z odškodninami za letni dopust 39.200 evrov.

Zupančič je trdil, da so podatki, ki jih je izračunala Gubančeva, netočni in pomanjkljivi, in da se je pri svojih izračunih, ki odslikavajo poslovanje podjetja, njegovega prometa, stroškov in dobička uštela za najmanj dva in pol milijona evrov. Kot je povedal, podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) povsem nedvoumno dokazujejo, da je imelo podjetje ZUVU leta 2010 nekaj več kot osem tisoč evrov čistega dobička, leta 2001 pa zaradi policijske intervencije skoraj 80.000 evrov izgube. To po njegovih besedah pomeni, da je imelo podjetje glede na letni promet donos enega odstotka. Gubančeva je ob tem ponovila, da je analiza podatkov o poslovanju podjetja ZUVU pokazala, da približno 14 odstotkov dnevnega prometa v lokalih niso zabeležili v svojih bilancah.

Najstarejšo obrt prekinili kriminalisti

Zupančiča je zanimalo tudi, ali je izvedenka ekonomske stroke izračunala, kolikšna naj bi bila njegova premoženjska korist iz poslovanja podjetja. Kot je pojasnil, iz njenega izvedeniškega mnenja izhaja, da je imelo podjetje približno 100.000 evrov stroškov iz poslovanja na mesec, prometa pa je na mesec ustvarilo od 75 do 100, morda 105.000 evrov.

Izpodbijal je tudi ugotovitev, da so morala dekleta povprečno na mesec delodajalcu vrniti 340 evrov, ker pač ali niso prodale določnega števila pijač ali pa so premalokrat odšle z gosti v zgornje prostore. Sodišču je predstavil plačilno listo ene od zaposlenih deklet, iz katere ni razvidno nič takšnega. Opozoril je še na očitek, da so morala dekleta mastno plačevati za svojo nastanitev in povedal, da so jim prostore oddajali brezplačno, od tega pa tudi plačevali davek državi.

Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku. Preiskovali so domnevno vpletenost v organizacijo najstarejše obrti, s katero se je ukvarjalo po več deklet (večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije, Dominikanske republike), ki so bila nastanjena v preiskanih nočnih lokalih.

Posel je, kot ugotavlja tožilstvo, vodil in organiziral Milan Zupančič, Darko Vukomanović je domnevno urejeval prihod tujk v Slovenijo in zanje pridobival dovoljenje za bivanje in za delo barskih plesalk, nadziral ter vodil je menda delo in prostituiranje deklet. V Antoniu je to menda opravljal sam, v Cabaretu je to bil po prepričanju tožilstva vodja lokala in natakar Zlatko Galijašević.