Tiskane izdaje
Ljubljana − Zdravstvena obravnava Štefana Medleta, ki je pred dobrimi šestimi leti umrl za posledicami možganske kapi v novomeški bolnišnici, je potekala po pravilih stroke, zato pokojnikovi družini ne pripada odškodnina, je sklenilo novomeško okrožno sodišče, ki je sodbo oprlo na mnenje izvedenke nevrologije.
Družina pokojnega je prepričana, da bi imel bolnik ob pravilnem ravnanju, predvsem pravočasnih in ustreznih preiskavah in terapijah, bistveno večje možnosti za preživetje oziroma bi njegovo smrt lahko preprečili, obravnava in zdravljenje na nevrološkem oddelku novomeške bolnišnice pa po mnenju svojcev nista bila pravilna.
»Brez možnosti preživetja«
Petinpetdesetletni Novomeščan je umrl dan po sprejemu v bolnišnico 26. novembra 2009. Tistega dne zjutraj se je slabo počutil, zato so sorodniki glede na nekatere simptome posumili na možgansko kap in poklicali dežurno urgentno zdravnico. Z napotno diagnozo motenj v govoru, glavobola in suma na možgansko kap je zanj odredila nujni reševalni prevoz v novomeško bolnišnico, a so ga tam prvič pregledali skoraj dve uri po prihodu na oddelek, računalniško tomografijo glave (CT), ki je pokazala obsežno možgansko krvavitev, so opravili skoraj šest ur po sprejemu, zaradi domneve zdravstvenega osebja o njegovi odvisnosti od alkohola pa diagnostika ni bila izpeljana po standardih za obravnavo akutne možganske kapi, poudarja pooblaščenec tožnikov David Sluga. Toda izvedenka za nevrologijo Marjetka Clemenz, ki jo je sodišče pritegnilo k sodelovanju, na njeno mnenje pa je oprlo tudi sodbo, je menila, da bolnik ni imel možnosti preživetja, tudi če bi bili diagnostični postopki izpeljani hitreje.
Izvedensko mnenje ugodno za bolnišnico
Komisija za izredni strokovni nadzor, ki ga je po dogodku odredil strokovni direktor bolnišnice, kakor tudi komisija za ekspertni nadzor pri zdravniški zbornici sta ugotovili, da obravnava ni potekala po načelih najvišje stopnje nujnosti, kot bi morala upoštevajoč koncept Čas so možgani, nista pa ugotovili nevestnega zdravljenja, saj so bili po izsledkih nadzora postopki obravnave pacienta ustrezni.
Da bolnik ne bi mogel preživeti in da je zdravljenje potekalo v skladu z medicinsko doktrino in dobro klinično prakso v tistem času, je prepričana tudi izvedenka. Pacienti z obsežnim cerebralnim hematomom, kakršnega je imel Medle, imajo namreč izredno slabo prognozo ne glede na ukrepanje, tako da tudi hitrejša diagnostika po izvedenkinem mnenju ne bi spremenila poteka dogajanja in izhoda bolezni, saj glede na izvid CT ni imel možnosti preživetja.
Nevrologinja poudarja, da koncept Čas so možgani pride v poštev pri ishemični možganski kapi (nenadni zapori ene od možganskih arterij), medtem ko je imel Medle masivno možgansko krvavitev, pri kakršni medicina ne more narediti tako rekoč ničesar. In čeprav obravnava s časovnega vidika ni bila idealna, je pacient s terapevtskega vidika prejel vse, kar je bilo možno, in tudi idealna obravnava (da bolnika v eni sobi pregleda zdravnik, v sosednji bi opravili CT-diagnostiko, v naslednjem prostoru pa bi bil na razpolago kirurg) ne bi spremenila nič, trdi izvedenka.
Sodišče je tako v celoti sledilo izvedenskemu mnenju, v sodbi pa povzema tudi ugotovitve komisije za izredni strokovni nadzor, ki je v svojem poročilu še ugotovila, da je bila predvidena umrljivost zaradi krvavitve z upoštevanjem točkovne lestvice za zunajmožgansko krvavitev, kakršna je bila pri Medletu, najprej 72-odstotna, nakar se je klinično stanje hitro slabšalo in je kmalu doseglo sto odstotkov, kar pomeni, da bolnik ni imel možnosti preživetja.
Pritožba na višje sodišče
Toda ravno izvedensko mnenje je za tožnike dvomljivo, saj so prepričani, da je izvedenka svoje zaključke o domnevno pravilni zdravstveni obravnavi podala povsem nekonkretizirano in brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve, kar pušča vrsto pomanjkljivosti in nejasnosti glede pravno odločilnih okoliščin. Po zaslišanju, na katerem je nevrologinja predstavila nova vsebinska in izvedenska stališča, so tožniki nanje podali pripombe in pričakovali, da bo sodišče na naslednji narok izvedenko znova povabilo, da bi na pripombe odgovorila in bi ji lahko postavljali vprašanja. Vendar sodišče tega ni storilo. S tem ko pripomb in vprašanj tožnikov ni posredovalo izvedenki, niti je ni o njih zaslišalo na glavni obravnavi, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko tožnikom ni dalo možnosti zaslišanja izvedenke, pa je kršilo tudi ustavno zagotovljeno pravico do izjave, povzema pritožbene navedbe pooblaščenec tožnikov Sluga.
Tožniki so predlagali še postavitev novega izvedenca, a je sodišče ta predlog zavrnilo, prav tako je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca nevrokirurga, češ da je bil podan prepozno. Odvetnik je prepričan, da sodba ne more obstati na višjem sodišču.
Pokojnikova brata od bolnišnice in Zavarovalnice Maribor, pri kateri ima bolnišnica zavarovano odgovornost, sicer zahtevata po 20.000 evrov odškodnine. Tretja tožnica, Medletova mati, je umrla februarja, še pred izrekom sodbe.
