Tiskane izdaje
Maribor – Precej bolje, kot je kazalo na začetku sodnega procesa, jo je odnesla četverica protestnikov, ki se zaradi napada na policiste niso pokesali. Zoper dva je sodišče obtožbo zavrnilo, dvema pa je izreklo le po dva meseca pogojne zaporne kazni z enoletno preizkusno dobo.
Septembra 2014 je tožilec Darko Simonič Nejcu Ulesu in Luki Ravterju za primer priznanja krivde ponudil po pet mesecev pogojne zaporne kazni s petletno preizkusno dobo. Krivde nista priznala, trdita, da policistov na tretji mariborski vstaji zoper Franca Kanglerja nista obmetavala z nevarnimi predmeti, zlasti granitnimi kockami.
Tveganje se jima je izplačalo, saj jima je sodni senat izrekel za tri mesece nižje kazni s štiri leta krajšo preizkusno dobo. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je poudarila, da gre za zelo mlada človeka in sodišče ne vidi razlogov za daljšo preizkusno dobo. Ni pa senat podvomil o njuni krivdi.
Glede Ulesa je sodnica pojasnila, da ga je policist Uroš Postružnik ob aretaciji videl v roki držati kocko. Po njegovih besedah mu je Ules takrat dejal: »Oprosti, malo me je zaneslo. To je tako, ko te množice potegnejo.« Sodišče je Postružniku verjelo, kar zadeva pričo, gospo v najboljših letih, kot se je izrazil njegov zagovornik Viktor Osim, ki ga ni videla metati predmetov, pa je presodilo, da ga ta ni ves čas opazovala.
Prav tako sodišče ni podvomilo o izpovedbi policista Leona Kavaša, ki je aretiral Luko Ravterja. »Kavaš je povedal, da je imel Ravter na sebi specifična oblačila, usnjeno jakno in bulerje. Menimo, da se glede tega ni zmotil, ko je dejal, da je prijel pravo osebo,« je povedala sodnica.
Za Andreja Horvata in Alena Đudarića se je sodni proces končal z zavrnilno sodbo. Oba sta ob aretaciji prejela plačilna naloga in ju tudi plačala, za isto dejanje pa ju ni mogoče dvakrat kaznovati. »Se bo pa lahko tožilstvo pritožilo,« je dejala sodnica, na kar je tožilec Simonič odločno prikimal.
»Mislim, da definicija prekrška ne zajema napada na uradno osebo,« je poudaril Simonič. Pojasnil je, da so na tožilstvu zadevo podrobno proučili in obtožnico vložili zoper tiste, za katere so bili prepričani, da so dejanja tudi storili.
»Gre za hudo nasilno dejanje, in za takšno ne moremo predlagati milejše kazni,« se je odzval na vprašanje, zakaj bi bila po njegovem prepričanju petletna preizkusna doba ustreznejša. Metanje granitnih kock v policiste, čeprav so bili v polni bojni opremi, namreč ni dejanje, za katero bi lahko izrekli tako nizke kazni s tako kratko preizkusno dobo, meni Simonič: »Za tožilstvo je to nesprejemljivo. V primeru, da se še kdaj pojavijo protesti, je verjetno preizkusna doba umestna.«
»Zadovoljna sem tudi z zavrnilno sodbo, čeprav sem bolj pričakovala oprostilno,« je dejala Horvatova zastopnica Maja Vogrin. Iz njenih besed je razbrati, da je Horvat globo (polovico od 560 evrov) plačal zaradi ljubega miru in s tem ni priznal krivde. Odvetnica to vidi kot manjše zlo, saj se je s tem, ko se je odrekel pritožbi, izognil postopku in morebitnim višjim stroškom.
Zatožna klop je bila sicer na začetka sojenja precej bolj polna kot ob koncu. Nanjo je tožilec posadil devet protestnikov, a so štirje krivdo priznali, zoper enega pa je obtožbo umaknil. Gre za Reneja Žnidariča, ki je po tožilčevem mnenju s tem, ko je policista, oblečenega v polno bojno opremo, udaril z odprto dlanjo, storil kvečjemu prekršek. Odprto je ostalo tudi vprašanje, ali Žnidarič ni morda zamahnil le zato, ker se je hotel umakniti iz kaosa.
Med skesanci so Branko Karlovčec, Mario Kos, Nathan Tkalec in Bojan Marksl. Karlovčec se je lanskega oktobra pogodil za osem mesecev pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo, Tkalec je krivdo priznal že na predobravnavnem naroku in dobil sedem mesecev zapora, ki mu jih je sodišče nadomestilo s 368 urami družbenokoristnega dela, Kos in Marksl pa sta januarja lani privolila v osem mesecev zapora v obliki 430 ur dela v splošno korist oziroma tri mesece pogojne zaporne kazni z enoletno preizkusno dobo.
