Tiskane izdaje
Maribor – Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je zoper nekdanjega vodilnega družbe Satexplast Mladena Kerina vložila tožbo za deset milijonov evrov. Dolg solidarno terja še od italijanske družbe Hafro.
Natanko 10.021.123,52 evra znaša zahtevek NKBM do Kerina in italijanskega podjetja. Vendar zadeva ni preprosta. Okrožni sodnik Ivan Vidic bo pred nadaljevanjem pravde odločil, ali je italijanska družba (ta se ukvarja z izdelavo kopalniške opreme) sploh imela aktivno vlogo v Satexu. Njen delež je domnevno znašal le deset odstotkov, pri čemer je zanimivo, da so notarski zapis menda sestavili v pisarni nekdanjega notarja Tomislava Ajdiča, enega izmed glavnih akterjev afere Satex.
Poleg tega mora NKBM do naslednje obravnave bolj natančno opredeliti Kerinov dolg. Po besedah sodnika je namreč sodba, na podlagi katere Kerin mora vrniti natanko 3.323.350,97 evra, pravnomočna. Pravnomočni sta tudi sodbi, ki se nanašata na dolg Tomislava Ajdiča in Štefana Poštraka. Prvi mora vrniti 3.342.712,84 evra, drugi 3.347352,39 evra.
Mladen Kerin se na prvem naroku – vabilo ga je čakalo v poštnem nabiralniku – ni pojavil, prav tako ni bilo njegovega odvetnika Sama Petka, ki ga je pooblastil šele pred dnevi. Kerin je že v kazenskem procesu poskrbel za nekaj razburljivih trenutkov.
Zaradi težav s hrbtom se na začetku procesa ni udeleževal, zatem ga je travmatolog pregledal kar v sodni dvorani, nato je smel po nasvetu zdravnika na zatožni klopi sedeti največ tri ure, si je pa občasno lahko pretegnil noge.
Kazenski del procesa Satex smo v Delu podrobno spremljali, in kot je znano, se je razpletel ugodno za četverico obtoženih. Sodišče jih je najprej nepravnomočno oprostilo, zatem pa je zadeva zastarala.
Nekdanjemu direktorju sektorja za poslovanje z občani NKBM Borutu Rataju je tožilstvo očitalo zlorabo položaja, češ da je že pokojni Miroslavi Bregant, vodji lenarške poslovalnice NKBM, dovolil odobravanje tako imenovanih izjemnih posojil. Ajdiču, Kerinu in Poštraku je tožilstvo naprtilo napeljevanje k zlorabi položaja.
Omenjena trojica je od 16. januarja 1995 do 30. septembra 1996 dobila neverjetnih 948 stanovanjskih in potrošniških posojil v višini 11,26 milijona evrov, domnevno za proizvodnjo kopalniške opreme v podjetju Satexplast. Če upoštevamo odplačila, so si menda pridobili dobrih devet milijonov evrov koristi, jim je očitalo tožilstvo.
A sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku (na prvem sojenju so vsi dobili po štiri leta in osem mesecev zapora, a je vrhovno sodišče zadevo vrnilo na začetek) presodilo, da je za vsem skupaj stala Bregantova, in ne Rataj. Ker je sodišče oprostilo Rataja, je oprostilo še trojico soobtoženih, saj, kot je zatrjevala obramba, brez storilca ni napeljevalcev.
