Tiskane izdaje
Ljubljana - ACH, eden zadnjih večjih finančnih holdingov, nad katerim formalnopravno še vedno bedi peščica posvečenih menedžerjev s Hermanom Rigelnikom na čelu, se je znašel v kriminalistični preiskavi. Kriminalisti so danes opravili več hišnih preiskav, med katerimi je bila zaradi suma približno 21-milijonskega oškodovanja ACH neuradno pridržana generalna direktorica Adrie Mobila Sonja Gole.
Zjutraj je v domači poslovni javnosti odjeknila informacija, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje oškodovanje »ljubljanske holdinške družbe za 21 milijonov«. Družba naj bi z malverzacijami po nižji vrednosti kupila skoraj 63-odstotni delež družbe iz Novega mesta in tako oškodovala ljubljansko delniško družbo za približno 21 milijonov evrov.
Preiskovalci NPU so opravili hišne preiskave na območju Policijskih uprav Ljubljana, Novo mesto, Celje in Maribor, kjer so iskali dokaze o sumu zlorabe položaja, ki ga je osumljena nekdanja odgovorna oseba gospodarske družbe iz Ljubljane. Pridržali so eno osebo, neuradno gre za dolgoletno generalno direktorico Adrie Mobila Sonjo Gole.
Sporen prenos Adrie Mobila na ACH
Iz pojasnil NPU je mogoče razbrati, da kriminalisti preiskujejo ozadje manevra, s katerim so menedžerji zadolženega ACH tik pred koncem leta 2013 na svojo menedžersko družbo Protej prenesli 65,7-odstotni delež Adrie Mobila in s tem bankam upnicam tik pred nosom speljali najpomembnejše premoženje in eno najbolj zdravih jeder zadolženega holdinga ACH, ki ga danes prek DUTB rešujejo davkoplačevalci. To jim je takrat uspelo s sočasnim sklicem skupščin treh družb, ki hierarhično bedijo druga nad drugo: Protej je večinski 91-odstotni lastnik ACH, ta pa bedi nad hčerinsko družbo Adria Mobil. Glavna točka skupščin je bilo odločanje o delitvi milijonskih dividend, ki so jih na koncu tudi izglasovali; ACH si je iz hčerinske družbe Adria Mobil izplačal za kar 27 milijonov evrov dividend, Protej pa iz ACH za skupaj 21,7 milijona evrov.
Domače finančne javnosti takrat ni osupnilo le dejstvo, da so lastniki zadolženega ACH »pobrali« dividende sredi pogajanj z bankami o reprogramu milijonskih posojil, temveč tudi »tehnika« prenosa dividend. Ker niti ACH niti Adria Mobil nista imela denarja za izplačila dividend, sta družbi delničarje poplačali v obliki stvarnih vložkov; ACH je znesek, ki bi ga morala izplačati Adria Mobil, vložil v novoizdane obveznice oziroma delnice Adrie Mobila, Protej pa je namesto denarja od ACH dobil 66-odstotni delež v Adrii Mobilu. S tem naj bi po neuradnih podatkih oškodovali ACH in njene upnike, torej banke, ki jim holding Hermana Rigelnika še danes dolguje približno 108 milijonov evrov. Kot je znano, so banke pozneje zahtevale, da se lastništvo Adrie Mobila vrne s Proteja na ACH, kar se je tudi zgodilo.
Oškodovanje holdinga ACH
Kot je pojasnil direktor NPU Darko Majhenič, je »kaznivega dejanja osumljena nekdanja odgovorna oseba delniške družbe iz Ljubljane. Ugotovljeno je, da naj bi osumljena pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabila svoj položaj in kršila dolžno ravnanje s tem, ko je konec decembra 2013 v škodo ljubljanske delniške družbe, ki jo je vodila, prodala poslovni delež družbe iz Novega mesta«. Konec leta 2013 je ACH vodila Sonja Gole, ki od leta 1996 vodi tudi novomeško Adrio Mobil, Goletova je tudi med večjimi družbeniki Proteja.
Po pojasnilih Majheniča je osumljena to dosegla skupaj s še dvema fizičnima osebama, po naših podatkih gre za nekdanjega direktorja Proteja Branka Šibakovskega in nekdanjo finančnico ACH in desno roko Hermana Rigelnika Vero Mihatovič, ki sta tudi med večjimi družbeniki Proteja. Vsi trije osumljeni so z medsebojno usklajenimi dejanji poskrbeli, da so bila na že prej omenjenih skupščinah Proteja, ACH in Adrie Mobila predlagani in sprejeti določeni sklepi, s tem pa so tudi zelo ugodno prišli do poslovnega deleža novomeške Adrie Mobil. Po naših informacijah policija preiskave še ni zaključila.
Za kaznivo dejanje do osem let zapora
Majhenič je poudaril še, da je osumljena s svojimi ravnanji ljubljanski delniški družbi, ki jo je vodila, povzročila premoženjsko škodo, ravnala pa je tudi v nasprotju z določbo zakona o gospodarskih družbah, saj vseh delničarjev te družbe ni obravnavala enako. To pomeni, da je šlo pri izplačilu tudi za prikrito vračilo vložka, kar pa je prepovedano.
Policijo je o sumu storitve kaznivega dejanja obvestilo specializirano državno tožilstvo, ki tudi usmerja in vodi predkazenski postopek. Pri današnjih preiskavah je sodelovalo 48 preiskovalcev NPU, pomagali pa so jim tudi uniformirani kolegi z ljubljanske policijske uprave. Kazenski zakonik za omenjeno zlorabo položaja predvidena zaporno kazen od enega do osmih let.
