O nasilju za štirimi stenami bo treba razbiti še veliko stereotipov

Raziskava je pokazala, da so inštitucije občutljivejše za prepoznavo trpinčenja v družini.

Objavljeno
02. december 2011 17.06
Posodobljeno
02. december 2011 19.00
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana - Policija je lani nasilnežem izrekla 1080 prepovedi približevanja krajem ali osebam. S tem ukrepom so zaščitili žrtve v skoraj polovici odkritih primerov nasilja v družini, je med drugim pokazala nacionalna raziskava Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi.

Število primerov nasilja v družini, ki jih inštitucije zaznajo, prepoznajo in obravnavajo, narašča iz leta v leto, tako zaradi večje občutljivosti in znanja pristojnih, kot zaradi večje pripravljenosti samih žrtev in tudi zakonodaje, ki je primerljiva z drugimi evropskimi državami in daje inštitucijam ustrezne podlage za učinkovito pomoč, je sklepati po predstavljenih izsledkih drugega dela raziskave. Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti jo je vodila prof. dr. Katja Filipčič.

Več kot polovica nasilnežev je bilo vinjenih

Med statističnimi podatki je izpostavila, da je policija od leta 2005 izrekla 3694 prepovedi približevanja - pred šestimi leti le desetino toliko kakor lani.

Pri analizi 200 od teh ukrepov so ugotovili, da je kar 97 odstotkov storilcev moških, da so njihove žrtve v skoraj polovici primerov žene in zunajzakonske partnerice, v petini primerov so se znašali nad svojimi starši, 15 odstotkov žrtev so bili otroci.

Več kot polovica nasilnežev je bilo vinjenih oziroma prekomerno uživa alkohol, pri nekaj manj kot tretjini primerov pa je policija prepovedala približevanje zaradi psihičnega nasilja, zlasti različnih groženj.

Po mnenju Katje Filipčič to kaže na zavedanje, kaj različne oblike maltretiranja pomenijo in preseganje stereotipa, da je nasilje lahko samo fizično. Približno 85 odstotkov storilcev je leta 2009 ukrep, ki ga policija v povprečju nadzoruje dvakrat na dan, spoštovala.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 je poleg prepovedi približevanja žrtvi uvedel tudi ukrep izselitve iz skupnega stanovanja. Ustreznost teh dveh razmeroma novih ukrepov se kaže tudi v številu, ko jih sodišča izrečejo, je strnila vodja raziskave.

Centri za socialno delo so lani obravnavali skoraj dva tisoč primerov nasilja v družini, najpogosteje so pri tem sodelovali s policijo, najbolj pa pri multidisciplinarnih timih šepa odziv zdravstvenih ustanov.

Filipčičeva predvideva, da je problem v organizaciji dela v okviru zdravstva in tudi to, da so šele sredi letošnjega leta sprejeli pravilnik, ki predstavlja nekakšen protokol ravnanja.

Postopek zaključen v manj kot pol leta

V več kot 80 odstotkih zadev, obravnavanih kot kaznivo dejanje nasilja v družini, je bil postopek od vložitve obtožnice do pravnomočne sodbe zaključen v manj kot šestih mesecih, kar je malo v primerjavi z drugimi sodnimi zadevami, a vseeno predolgo za žrtve, je prepričana Katja Filipčič, ki meni, da so ustrezne pravne podlage sicer nujne, niso pa dovolj.

Veliko primerov še vedno ostaja prezrtih ali obravnavanih preveč obotavljivo, sodelovanje med institucijami ni zadostno, nekatere pa tudi nimajo ustreznih pogojev dela: »Na tem področju je še veliko za narediti, veliko stereotipov razbiti, ne samo v javnosti, tudi pri strokovnih delavcih.«