O (ne)prištevnosti vojaka, ki je ustrelil policista

Zahtevali so dopolnitev izvedenskega mnenja za vojaka Dušana Petrovčiča, ki je ustrelil policista.

Objavljeno
22. oktober 2014 18.58
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – Na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo svoje dneve preživlja Dušan Petrovčič, ki je 22. avgusta letos ustrelil policista Damijana Kukoviča. Za zdaj ni jasno, ali bodo tožilci v njegovem primeru vložili obtožnico ali predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Vse bo odvisno od mnenja izvedenca za psihiatrijo.

Vojak Dušan Petrovčič, 26-letnik, ki je kruto vzel življenje nič hudega slutečemu 39-letnemu policistu s Policijske postaje Litija Damijanu Kukoviču, še ne bo stopil pred sodnika. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pred dnevi pojasnili, da je preiskava v njegovem primeru končana in da je na potezi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, kjer se nahaja njegov spis.

Na tožilstvu so poudarili, da »je bila v tej zadevi zahtevana dopolnitev preiskave z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ter zaslišanjem izvedenca«. Predlagali pa so tudi podaljšanje pripora, so dodali.

Prav od izvedenskega mnenja psihiatra bo najbrž odvisna nadaljnja Petrovčičeva usoda, ki bi mu lahko sodili zaradi umora Kukoviča, poskusa umora njegovega sodelavca in ropa trgovine z orožjem na Fužinah, kar je menda zagrešil nekaj dni prej.

Če bo izvedenec ugotovil, da je bil v času storitve dejanja neprišteven, torej da ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in svojega ravnanja ni mogel imeti v oblasti, bodo zanj lahko tožilci predlagali izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. To pomeni, da bo v najkasneje petih letih spet na prostosti, saj dlje takšen ukrep ne sme trajati.

Avgusta je policijska patrulja, v kateri je bil tudi Kukovič, pri stavbi cestnega podjetja v Litiji opravljala redni nadzor prometa; popoldne so ustavljali voznika rdečega Volkswagnovega pola, ki ni bil pripet s pasom. Ta ni ustavil, zato sta zapeljala z njim. Ko je ta le ustavil in izstopil iz avta, je izvlekel pištolo in v glavo ustrelil policista. Nato je sedel v avto in se pognal v beg. Za pobeglim voznikom je takoj večkrat ustrelil sodelavec ranjenega policista, in kot se je pokazalo pozneje, ga je tudi obstrelil. Petrovčiča so prijeli doma v naselju Gabrovka pri Litiji. Hudo ranjen policist je umrl po nekaj dneh, za seboj je pustil partnerko in dva mladoletna sinova.

Da je storilec neuravnovešen, je po dogodku lahko sklenil že vsak laik, ki je prebral zapise, ki jih je vojak redno objavljal na spletnem blogu. »Lahko je prevladala jeza ali pa strah, da ga bodo prijeli – osumljen je bil ropa –, in se je odzval impulzivno. Mogoče se sploh ne zaveda in se niti ni zavedal tega dejanja, kot menijo nekateri psihiatri.

Toda ta človek ne sovraži le policistov, sovraži vse po vrsti, niti sebe nima rad. Zagotovo pa sovraži vse, ki predstavljajo avtoriteto, nadrejene v vojski, policiste,« je med drugim v pogovoru za Ono ugotavljal dr. Peter Umek, med drugim profesor kriminalistične psihologije.

Petrovčič je veliko pisal o težavah, ki jih je imel že otrok, ko so ga večkrat nadlegovali in tepli, pa tudi o domnevnem mobingu v vojski. Na to, ali bo Petrovčič, ki je po prijetju celo vpil, da mu ni žal, da je storil, kar je, in da sovraži vse policiste, odgovarjal za svoja dejanja, bo treba še malo počakati.