Tiskane izdaje
Obtožene v zadevi Vzajemna, poleg Jakliča še nekdanjega člana uprave zavarovalnice Franca Henigmana in nekdanja vodilna v podjetju ST Klavdija Godniča in Saša Bergerja ter pravno osebo ST, bodo po pošti obvestili o sodbi drugostopenjskega sodišča v tej zadevi. Včeraj je bila namreč seja senata višjega sodišča v Ljubljani, ki bo odločilo o pritožbi specializiranega državnega tožilstva na sodbo, s katero so bili obtoženi oproščeni zlorabe položaja in pranja denarja.
Posel preplačali za 551.000 evrov
Tožilstvo je obtoženim očitalo, da so v okviru pogodbe med Vzajemno in podjetjem ST za postavitev informacijskega sistema preplačali resnično vrednost poslov za 551.213 evrov ter s tem oškodovali zavarovalnico. Vendar je sodišče prve stopnje ocenilo, da dokazov, da so se obtoženi o izvedbi posla vnaprej dogovarjali, da so odločilno vplivali na cene posameznih poslov, da so se v pogodbah, ki sta jih sklenila Vzajemna in podjetje ST, skrivali preplačila storitev in finančni tok med podjetjem ST, povezanimi družbami in Jakličevim podjetjem na Hrvaškem M-Kontakt, ni dovolj. Sodnik Boris Gabrijel Hrovat je novembra lani pojasnil še, da v poštev ni prišla niti indična sodba, saj indični krog še zdaleč ni bil dovolj trden oziroma sklenjen tako, da ne bi dopuščal nobene druge logične razlage dogodkov.
Ker po sodnikovih besedah tožilstvu ni uspelo dokazati kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, je odpadlo tudi očitano kaznivo dejanje pranja denarja, saj ga je tožilstvo v obtožnici opredelilo kot akcesorno dejanje, torej kot dejanje, ki je odvisno od predhodnega, drugega kaznivega dejanja. Sodnik Hrovat je to pojasnil: »Če ni dokazov o nastanku umazanega denarja, niti kaznivega dejanja o njegovem pranju ne more biti.«
Jaklič glede skice ni bil prepričljiv
Sodnik je sicer priznal, da je v obtožnici jasno nakazan denarni tok od Vzajemne do ST Slovenija in od tam do povezanih družb ter do M-Kontakta. Vendar ker ni bilo dokazano preplačilo, ni dokaza, ali je teh več kot pol milijona evrov oziroma ta denarni tok sploh šel iz Slovenije. Opredelil se je tudi do skice v »rdečem notesu«, v katerem naj bi Jaklič začrtal parametre denarnega toka med posameznimi povezanimi družbami. Dejal je, da iz skice ni mogoče razbrati povezave med ST Slovenija in družbo ST. Zato se po njegovem mnenju postavljata najmanj dve vprašanji, in sicer, ali Jakliču v času risanja ni bilo jasno, prek katerih družb se bo denar prelil, ali pa se ta ni prelil prek družb, ki so navedene v obtožnici. Tako se je po sodnikovem mnenju tudi zamajala domneva o vnaprejšnjem dogovoru. Prav tako v sodnem postopku ni bilo dokazano, da je resnično obstajal dogovor, da bo 551.000 evrov prek ST nakazanih družbi M-Kontakt.
Poudaril je, da ga Jakličevo pojasnilo o skici vendarle ni prepričalo. Jaklič je v zagovoru dejal, da skica ne prikazuje denarnega toka, ampak je želel z miselnim vzorcem razjasniti s svojim bratom, ali bi se lahko zaradi bratovih poslov s ST znašel pod očitki, s katerimi se je soočil v tem postopku. Trdil je, da je ST nakazoval denar M-Kontaktu zato, ker je s ST sodeloval njegov brat Boštjan Jaklič, sicer računalničar.
Zmotna ocena dejanskega stanja
»Dejstvo je, da so kazniva dejanja potekala vzporedno, in ker je znesek prišel na račun Jakličevega podjetja, menim, da je predhodni dogovor s tem dokazan. A tožilec zatrjuje, sodnik pa odloča,« je po sodbi lani dejal tožilec Jože Levašič in se nato pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Kot je včeraj povedal višjim sodnikom, oporeka predvsem oceni posameznih dokazov, do katerih se sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ni pravilno opredelilo. Omenil je prav skico, ki se je po njegovih besedah tudi uresničila.
Obramba, zadovoljna z izidom postopka na prvi stopnji, je po drugi strani zatrjevala, da je prvostopenjsko sodišče prišlo do pravilnih zaključkov oziroma celo več - Jakličev zagovornik Boštjan Penko je opozoril, da je sodišče s tem, ko je denarne tokove med posameznimi družbami zunaj Slovenije označilo za fiktivne, obtoženim kršilo domnevo o nedolžnosti. Če namreč dogajanja zunaj Slovenije (denarni tok naj bi prek posameznih družb v nekdanjih jugoslovanskih republikah vodil do družbe M-Kontakt, ki je nato z denarjem kupila nepremičnine na hrvaškem otoku Korčula) ni mogoče povezati z dogajanjem v Sloveniji, to za ta postopek ni pomembno oziroma se sodišče do tega ne bi smelo opredeljevati. Penko je poudaril, da je posel, ki je predmet tega postopka, torej med Vzajemno in družbo ST, obstajal in je bil ekonomsko upravičen ter obojestransko koristen.
S tem so se strinjali tudi drugi zagovorniki, Henigmanov odvetnik Matej Erjavec pa je dodal, da se je njegov klient v obtožnici znašel zgolj zato, ker je bil v spornem obdobju član uprave Vzajemne in naj bi vedel za preplačila. »Razbremenil ga je izvedenec, razbremenile so ga priče in nenazadnje tudi kriminalist, ki je delal na tem primeru,« je dejal Erjavec.
