O plemenitenju denarja še vrhovni sodniki

Višje sodišče potrdilo kazen za zlorabo položaja Gordani Kalan Živčec, ta pa se je obrnila na vrhovno sodišče.

Objavljeno
16. julij 2015 15.13
5.8.2012 Ljubljana, Slovenija. Gordana Zivcec Kalan, aktualna predsednica Zdravniske zbornice Slovenije, ki kandidira tudi za naslednji mandat.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Gordana Kalan Živčec, nekdanja v. d. direktorice Zdravstvenega doma Izola (ZD), pravnomočno obsojena na desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh zaradi zlorabe položaja, sodbo izpodbija na vrhovnem sodišču. Tam so njeno zahtevo za varstvo zakonitosti prejeli prejšnji teden.

Kalan Živčečevo je sodišče spoznalo za krivo, ker je denar javnega zavoda upravljala na način, ki ga zakon ne dovoljuje. Pri vodenju gospodarske dejavnosti je tako zlorabila položaj, da bi nekomu drugemu omogočila korist, pri tem pa zastavila javni denar, čeprav tega ne bi smela. Spomnimo, da je 10. in 13. septembra 2010 v imenu ZD Izola sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije (PBS) in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring (ki je gradila sedanje prostore zdravniške zbornice). Mabra inženiring je posojilo, ki ga je potrebovala za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna, tako najela pri PBS.

Da posel med ZD in Mabro inženiringom ni bil v skladu z zakonodajo, je aprila 2011 ugotovila komisija ministrstva za zdravje, ki je opravila izredni upravni nadzor v zdravstvenem domu, protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije.

Okrajno sodišče je Kalan Živčečevo lanskega januarja obsodilo na pogojno zaporno kazen, takšno odločitev pa je nedavno potrdilo tudi višje sodišče. Čeprav je v pritožbi zatrjevala, da v opisu kaznivega dejanja zakonski znak nepremoženjske koristi ni konkretiziran, je višje sodišče takšne navedbe zavrnilo s pojasnilom, da nepremoženjska škoda pomeni razne ugodnosti, ki jih storilec pridobi zase ali za koga drugega, pa ne pomenijo neposredne premoženjske koristi. »Na primer pridobitev kredita, napredovanje v vrstnem redu čakajočih za blago, ki ga je težko dobiti, pridobitev možnosti za strokovno izobraževanje, za izredne dopuste, pridobitev delovnega mesta in napredovanje v službi«. V konkretnem primeru je nepremoženjska korist opredeljena že z ustanovitvijo zastavne pravice v kreditnem poslu, ne da bi obstajala pravnoposlovna podlaga med ZD Izola in družbo Mabra, ki bi to opravičevala. Posledica ustanovitve zastavne pravice na deponiranem znesku pa je bila pridobitev kredita družbe Mabra pri PBS.

»Obarvani« naklep

Nekdanja v. d direktorice izolskega zdravstvenega doma je zatrjevala, da je bila v zmoti glede protipravnosti svojega ravnanja, saj je že njen predhodnik plemenitil sredstva ZD s posojanjem denarja pravnim osebam zasebnega prava, sama pa denarja ni posodila, temveč je na njem ustanovila zastavno pravico, hkrati pa od Mabre izposlovala veliko boljše, hipotekarno zavarovanje, kot ga je za posojanje denarja zahteval njen predhodnik, ki se je zadovoljil z menicami.

A Kalan Živčečeva je vedela, da posojanje denarja pravnim osebam zasebnega prava ni dovoljeno, opozarja višje sodišče. Deponiranje sredstev na banki, ki sicer samo po sebi ni prepovedano, pa je bilo s časovno hkratno ustanovitvijo zastavne pravice na teh sredstvih zaradi zavarovanj kredita Mabre, ki je bila takrat v zelo slabem finančnem stanju in je nujno potrebovala kredit, le obid prepovedi posojanja denarja pravnim osebam zasebnega prava. In prav to je okoliščina, ki po mnenju višjega sodišča kaže na tako imenovani obarvan naklep, to je namen obdolženke, da Mabri pridobi nepremoženjsko korist, zato je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo za prikrito posojilo izolskega ZD družbi Mabra, po mnenju višjega sodišča povsem pravilno.

Obramba Kalan Živčečeve je trdila tudi, da je s sklenitvijo in izpolnitvijo pogodb ZD pridobila premoženjsko korist in tako ni mogla hkrati delovati z namenom, da Mabri pridobi nepremoženjsko korist, saj da se to dvoje izključuje. A je višje sodišče takšno razlago zavrnilo in pribilo, da se namena nikakor ne izključujeta. Nezadovoljna s tako odločitvijo bo poskušala Kalan Živčečeva svoje argumente uveljaviti na vrhovnem sodišču; tokrat je svoje upe položila v drugega odvetnika, Francija Matoza. Vrhovni sodniki njene zahteve za varstvo zakonitosti (prejeli so jo prejšnji teden) še niso začeli obravnavati.