O provokaciji naj bi dr. Radan začel govoriti šele kasneje

Ivan Radan naj bi kmalu sedel na zatožno klop zaradi umorov. Na delovnem sodišču je postopek končan.

Objavljeno
08. januar 2016 16.53
mfe/ivan radana
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana – Da je »čudno pogledala«, ker je vedela, kaj bo to pomenilo, je na sodišču o »provokaciji s kalijem«, kot Ivan Radan opisuje dogodek, zaradi katerega je izgubil službo, grozi pa mu tudi zapor, na sodišču opisala zdaj upokojena medicinska sestra Nada Savič. »Vprašala sem, kako hitro naj teče, in rekel je, da hitro,« je še dejala.

Kmalu, predvidoma 18. januarja, bi lahko po naših informacijah na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi šestih umorov sedel nekdanji zdravnik na nevrološki kliniki Ivan Radan. Na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pa se je medtem nadaljeval in končal postopek, ki ga je sprožil proti nekdanjemu delodajalcu, Univerzitetnemu kliničnemu centru v Ljubljani. Trdi namreč, da je bila izredna odpoved delovnega razmerja nezakonita. S tožbo zahteva izplačilo plač in drugih prispevkov od 16. januarja, ne pa več tudi vrnitve na nekdanje delovno mesto, saj je vrnil licenco.

O dogodkih 16. decembra lani, ki so vodili do izredne odpovedi delovnega razmerja in pozneje do tega, da je zoper njega tožilstvo vložilo obtožnico, je Nada Savič med drugim povedala, da je bil tisti dan zelo naporen, dela je bilo veliko. Dr. Radan naj bi jo trikrat poklical, a ni imela časa, nato pa jo je poklical k postelji gospoda, s katerim je bilo zelo slabo, in naročil, naj nastavi kalij. Čeprav se je temu čudila, ga je nastavila in odšla, ker je imela veliko dela. Ko se je po nekaj minutah vrnila, ker kalija ni vpisala v karton, pa ji je Radan dejal, da to ni potrebno, ker sploh ni tekel v pacienta. Po 15 oziroma 20 minutah je bolnik umrl.

Radanov nadrejeni, dr. Viktor Švigelj je na sodišču povedal, da se je z Radanom, ko je izvedel za dogodek s kalijem, pogovoril. »Potrdil je, da je nastavil kalij,« je dejal in pojasnil, da takrat ni bilo nobenega govora o provokaciji ali da bi kalij tekel mimo pacienta. Radan naj bi mu dejal, da ni mogel gledati bolnikovega trpljenja, in ga prosil, naj tega ne obešajo na veliki zvon ali omenjajo svojcem.

Vodja komisije za medicinsko etiko dr. Štefan Grosek je povedal, da se je Radan želel z njim pogovoriti o neki »etični dilemi«. Pacientova žena je menda želela, da mož ne bi trpel, oba sta se mu zasmilila. Ko je omenil, da je nastavil kalij, ki je tudi stekel, pa je bil Grosek »frapiran«. Za »provokacijo« je prvič slišal šele po televiziji. Toda Radan je na sodišču pojasnjeval, da sta se očitno narobe razumela, saj ni govoril o tem, da bi kalij stekel, etična dilema pa se je nanašala na to, da so hoteli umirajočega bolnika premestiti na oddelek za paliativno oskrbo, kjer ne bi nihče skrbel zanj. A Grosek je vztrajal, da je sam razumel tako, kot je povedal. Sodišče bo svojo odločitev poslalo po pošti.