O samem umoru je bil Primož Čerin spet redkobeseden

Ali je Čerin v Fatmirja Bajramija res izstrelil pet nabojev, bo ugotavljal nov senat.

Mitja Felc, kronika
sob, 24.12.2011, 06:00

Ljubljana - Na ponovnem sojenju zaradi umora Fatmirja Bajramija je njegov domnevni krvnik Primož Čerin spet prebral zagovor, v katerem se je osredotočil na poslovno sodelovanje s pokojnim, o zločinu pa je bil redkobeseden, saj trdi, da ga ni zakrivil.

Kot je znano, se je sojenje 43-letnemu Primožu Čerinu pod predsedovanjem okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića začelo že pred meseci, a je obtoženčevemu zagovorniku odvetniku Mihi Kozincu uspelo izločiti sodnika.

Podpredsednica sodišča Martina Erzin je pregledala zahtevo obrambe in sklenila, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izločitev sodnika. Na okrožnem sodišču so takrat pojasnili, da je bil »institut izločitve sodnika uporabljen, da se ohrani videz nepristranskosti, ki zagotavlja zaupanje javnosti v sodstvo«.

Kanček v mozaiku spora je bila visoka zagrožena kazen za umor iz koristoljubja, ta je od 15 do 30 let. Sodniku se je namreč pred časom med zaslišanjem Čerinove partnerke zareklo, saj ji je navrgel, da je »njen partner obsojen zaradi umora«, v nadaljevanju pa izustil še, da bo »njun sin lahko star že več kot 30 let, ko bo Čerin prišel iz zapora«.

Sodnik je besede označil za lapsus in zatrdil, da izrečeno ne vpliva na korektnost sojenja. Po Kozinčevih besedah je bilo sporno tudi zaslišanje enega od izvedencev, saj sodnik ni dopustil, da bi se mu postavljala vprašanja.

Tako je Čerin včeraj iz ust okrožnega državnega tožilca Mateja Peterce znova slišal obtožbo, v kateri med drugim piše, da je 19. aprila v 41-letnega Fatmirja Bajramija v njegovi hiši številka 14 v Dolu pri Ljubljani sprožil pet strelov iz pištole kalibra 7,65 milimetra.

Rane so bile tako hude, da je takoj umrl, domnevnemu morilcu pa so policisti prišli na sled po dveh dneh. Povod za smrtonosne strele je bilo menda koristoljubje, saj so hišo, kjer se je zgodil umor, zaradi Čerinovih dolgov zaplenili, novi lastnik pa je bil Bajrami.

V obtožbi piše, da je hišo nameraval prodati, zato je Čerin sklenil z umorom preprečiti prodajo. V njej so namreč živeli njegovi starši.

Čerin je še pred začetkom branja zagovora pojasnil, da za zdaj na vprašanja tožilstva in sodišča ni pripravljen odgovarjati.

Poznanstva s pokojnikom ni zanikal, je pa senatu predstavil svojo različico zgodbe. Med zagovorom se je obtožb o umoru iz koristoljubja dotaknil le na koncu, bolj se je posvetil svojemu življenju, poslovanju in finančnim težavam ter grenkim izkušnjam z Bajramijem.

Vse se je začelo leta 1996, ko ga je Bajrami menda obiskal kot izterjevalec dolgov, a ga to ni ustavilo, da pozneje ne bi sodelovala, od njega pa si je izposodil še denar.

Vztraja, da mu je vrnil vse in še več. Finančna stiska je bila tako velika, da je pri Publikumu vzel kredit, podjetje pa je pozneje zaradi neodplačevanja dolgov zaplenilo hišo. To je nato odkupil Bajrami.

»Na Bajramija sem prepisal stanovanje v Logatcu, vredno najmanj 300.000 evrov, saj sem se hotel povsem razbremeniti dolgov. Težko bom dokazal, da sem mu dal tudi nekaj gotovine, a iz listin se bo dalo gotovo razbrati, da sem nanj res prepisal stanovanje in zanj nisem dobil nobenega plačila,« je prepričeval senat in dodal, da v času umora ni imel prav nobenih dolgov več, do nikogar.

Zagovor je sklenil z besedami, da »nikoli ne bi mogel vzeti življenja zato, da bi se okoristil«, to pa je tudi vse, kar je povedal o očitkih tožilstva.

Predsednica senata Jasmina Javornik je ob koncu glavne obravnave povedala, da se bo sojenje z zaslišanjem prič, med drugim tudi oškodovančevega očeta, nadaljevalo 6. januarja.

Še pred tem pa sta se odvetnik Kozinc in tožilec Peterca strinjala, da se bosta o morebitnem ponovnem zaslišanju že zaslišanih prič dogovorila sproti. Primož Čerin je od aretacije v priporu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se