Tiskane izdaje
Ljubljana - Sodna preiskava, v kateri secirajo gradnjo šentviškega predora in domnevno oškodovanje državnega proračuna, še poteka in je v fazi pridobivanja izvedeniških mnenj, pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Kot je znano, sedmerico preiskujejo zaradi domnevno spornega financiranja gradnje šentviškega predora in oškodovanja državnega proračuna.
Septembra bosta minili dve leti od uvedbe preiskave zaradi domnevnega preplačila gradnje predora Šentvid zoper nekdanjega člana uprave Darsa Aleša Hojsa, nekdanja predsednika uprave Darsa Tomislava Nemca in Rajka Siročiča, nekdanje člane uprave Abdona Peklaja, Žana Jana Oplotnika in Boštjana Riglerja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. Poleg naštetih je bila preiskava pozneje uvedena tudi zoper nekdanjega prvega moža Primorja Dušana Črnigoja zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju.
Preiskava tudi za Črnigoja
Naj spomnimo, da je specializirano tožilstvo konec leta 2012 po tem, ko je zunajobravnavni senat zavrnil neposredno obtožnico iz junija 2012, vložilo zahtevo za preiskavo. Pristojna preiskovalna sodnica je po zaslišanju obdolžencev septembra 2013 uvedla preiskavo za šest osumljencev - Hojsa, Nemca, Siročiča, Peklaja, Oplotnika in Riglerja -, ni pa se strinjala z uvedbo preiskave zoper nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja in nekdanjega predsednika uprave Primorja Dušana Črnigoja, zato je zahtevo za preiskavo glede njiju predala v odločanje zunajobravnavnemu senatu.
Ta ji je pritrdil, tako da je postal sklep o preiskavi zoper šesterico kmalu pravnomočen, medtem ko je zunajrazpravni senat tožilsko zahtevo za preiskavo zoper Črnigoja zavrnil. Specializirano državno tožilstvo, ki se je zoper takšno odločitev pritožilo, je bilo s pritožbo uspešno, saj je višje sodišče junija lani preiskavo uvedlo tudi za nekdanjega prvega moža Primorja.
Postopek zoper Zidarja pa je izločen in se bo končal posebej, še pojasnjujejo na sodišču. Znano je, da je Zidar po ugotovitvah izvedencev nezmožen za spremljanje sojenj, zato je tudi v tem postopku sodišče zanj postopek izločilo.
Sporno ravnanje Darsove uprave
V središču preiskave naj bi bile pogodbe za gradnjo šentviškega predora, ki jih je v letih 2007 in 2008 Dars sklenil s konzorcijem SCT-Primorje. Tožilstvo tako po dosedanjem poročanju medijev očita Siročiču in Peklaju, da sta pogodbo podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost predora povečalo za 8,3 milijona evrov.
Takratna uprava Darsa je domnevno položaj zlorabila tudi junija 2007, ko je z aneksom priznala SCT 9,5 milijona evrov dodatnih stroškov pri izkopu zaradi zahtevnejše geološke zgradbe. Ko je 2007. vodenje Darsa prevzel Nemec, je menda uprava s SCT sklenila 6,1 milijona evrov vredno pogodbo o poravnavi.
Dars očitke o nepravilnosti pri vodenju tega posla zanika, obramba nekaterih obdolženih pa je prepričana, da je izvirni greh slabo pripravljen razpis oziroma nedodelana razpisna dokumentacija, zaradi izsiljevanja cen in rokov izvedb izvajalcev pa da so odgovorni iskali najboljšo rešitev za dokončanje gradnje predora. Očitki se menda nanašajo predvsem na ugotovitve računskega sodišča, ki je nepravilnosti pri gradnji predora v reviziji ugotovilo že marca 2009. Projekt dvocevnega predora se je po razširitvi s prvotnih 48 milijonov evrov podražil na 135 milijonov evrov. O poslih bodo mnenje spisali izvedenci, tudi gradbeni.
