O Zidarjevem zdravju znova izvedenci

Ljubljana – Z zdravstvenim stanjem Ivana Zidarja, nekdanjega prvega moža propadlega gradbenega velikana SCT, se bodo znova ukvarjali izvedenci. Višje sodišče je namreč razveljavilo sklep okrožnega sodišča o njegovem odhodu v zapor, zato mora to o njegovi prošnji za odlog prestajanja kazni zapora odločati znova.

Okrožno sodišče mora pri vnovičnem odločanju o Zidarjevi prošnji za ponovni odlog prestajanja 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata, »kot sem ves čas trdil, imenovati izvedence«, pojasnjuje Zidarjev zagovornik odvetnik Boštjan Podgoršek.

Sodišče je namreč Zidarju že dvakrat za leto dni odložilo odhod za zapahe na podlagi ugotovitev izvedencev, da zaradi slabega zdravja za prestajanje kazni ni in ne bo sposoben. Ocenilo je, da izpolnjuje pogoj »hujše bolezni«, kar je bil eden od razlogov, da po takrat veljavnem zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) ni bil sposoben prestajati kazni zapora. S tretjo prošnjo novembra lani pa Zidar ni bil uspešen, saj je okrožno sodišče januarja v skladu s spremenjenim zakonom presojalo zgolj, ali je na bolnišničnem zdravljenju.

Ustavna presoja

Ker Zidarjeve dnevne hospitalizacije po mnenju sodišča ne ustrezajo zakonskemu pogoju o »bolnišničnem zdravljenju«, je to njegovo prošnjo zavrnilo. Spremenjeni zakon, ki je v veljavi od lanskega avgusta, v prvi točki prvega odstavka 24. člena namreč določa, da se sme obsojencu, ki je na prostosti, na njegovo prošnjo »odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja«, medtem ko hujše bolezni kot enega od razlogov za odlog ne našteva več.

Podgoršek se je zoper tako odločitev pritožil na višje sodišče, to pa je, prepričano, da je spremenjeni člen zakona (tako imenovani lex Bavčar) v neskladju z ustavno prepovedjo mučenja, tega dalo v presojo ustavnemu sodišču, saj naj bi zakon možnosti za odlog izvajanja zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov nedopustno skrčil zgolj na primere, ko je obsojenec v bolnišnici.

Višje sodišče je zakon v tem delu že pred tem dalo v ustavno presojo po prošnji obsojenke, ki prav tako ni hospitalizirana, a ji je sodišče do spremembe zakona že sedemkrat odložilo odhod v zapor zaradi težkega zdravstvenega stanja (po naših podatkih je pred kratkim umrla). A je ustavno sodišče prejšnji mesec to ustavno pobudo zavrglo, češ da bo moralo višje sodišče sporno določbo samo »ustavnoskladno razložiti« z uporabo drugih določb zakona tako, da bo zagotovljeno spoštovanje prepovedi mučenja oziroma varstvo človekove osebnosti in dostojanstva.

Komisije še ni

Glede na tako odločitev ustavnih sodnikov je Višje sodišče v Ljubljani odločilo o Zidarjevi pritožbi. V odločbi 28. julija se je strinjalo z ugotovitvijo tukajšnjega okrožnega sodišča, »da odložitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZIKS (bolnišnično zdravljenje) ni podan«, je pa prvostopenjsko odločbo razveljavilo z napotilom, da mora okrožno sodišče glede na zdravstveno stanje obsojenega glede vprašanja o zagotovitvi ustrezne zdravstvene oskrbe v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pridobiti mnenje posebne zdravniške komisije (3. odstavek 25. člena ZIKS), pojasnjujejo na okrožnem sodišču.

Čeprav bi morala ministrica za zdravje posebno zdravniško komisijo v skladu z zakonom imenovati najkasneje 31. decembra 2015, je ta določba za zdaj očitno ostala le črka na papirju. Na to je ljubljansko okrožno sodišče, kot pojasnjujejo, že opozorilo pristojne institucije. Po naših podatkih je predsednik sodišča Marjan Pogačnik pisal predsedniku vlade, naj glede (ne)imenovanja komisije posreduje pri pristojni ministrici, a je do zdaj po naših podatkih njegov poziv oziroma opozorilo ostalo brez odziva.

Na vprašanje, kdo bo torej ugotavljal zdravstveno stanje Zidarja oziroma zagotovitev ustrezne zdravstvene oskrbe v zaporu, na sodišču pojasnjujejo, da je v predhodnih določbah ZIKS določeno, »da do imenovanja posebne zdravniške komisije mnenje poda izvedenec, katerega stroški se krijejo s sredstvi iz proračuna«.

Za zdaj le dva zdravnika

V zvezi z neimenovanjem komisije na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da jim je doslej prek javne objave in ob sodelovanju Zdravniške zbornice Slovenije za delo v komisiji uspelo pridobiti le dva zdravnika, »zato smo avgusta za sodelovanje zaprosili tudi Inštitut za sodno medicino, saj smo, upoštevajoč pristojnosti inštituta, ocenili, da bi njegovi strokovnjaki lahko učinkovito sodelovali v delu navedene komisije«.

Dodajajo, da se na ministrstvu zavedajo, da je zdravniška komisija, ki bi morala biti imenovana do konca leta 2015, pomembna za vodenje postopka in potek odločanja v okviru odloga oziroma prekinitve prestajanja zaporne kazni. Zato upajo, da jim bo »na podlagi vseh dosedanjih prizadevanj uspelo čim prej imenovati komisijo«.