Obilnejša žetev, več možnosti za zaslužek

Podvelka – Pred dnevi so lenarški policisti namesto 55-letnika poželi velik nasad prepovedane konoplje. Na vrtu v bližini hiše je namreč skrbno vzgojil skoraj 1400 sadik. Poslovne načrte, kako nezakonito zaslužiti, pa so pred dnevi 32-letniku prekrižali tudi radeljski policisti.

Z odredbo za hišno preiskavo so policisti in kriminalisti potrkali na vrata 32-letnika iz Podvelke. Ko so pregledali notranjost hiše, so našli posebej prirejen prostor za gojenje konoplje. Izkazalo se je, da je temu prilagodil kar celotno starejšo hišo. Poleg prepovedanih sadik so našli in zasegli še večjo količino predmetov in pripomočkov za gojenje.

S tovrstnim kaznivim dejanjem se policija ukvarja že več let, saj je za razliko od gojenja na prostem v takšnih posebej prirejenih prostorih več možnosti za zaslužek.

Po razpoložljivih podatkih, ki niso dokončni, so letos odkrili 50 prirejenih prostorov. V teh prostorih so zasegli nekaj več kot 5200 sadik in približno 37 kilogramov že posušene konoplje.

»Število prostorov je skoraj identično kot v preteklem letu in na ravni zadnjih treh, štirih let, odkar je pojav prirejenih prostorov v Sloveniji v porastu, so pa prirejeni prostori vedno bolj sofisticirani oziroma dobro opremljeni,« je še pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.

Do desetkrat več pridelka

Pridelava konoplje v zaprtih prostorih, kjer »vrtičkarji« poskrbijo za ustrezno zemljo (pravzaprav mešanico žaganja, gramoza in peska), umetno svetlobo, kemična gnojila, ki vsebujejo cinkov sulfat in manganov klorid, namakalne sisteme, toploto in vlago, ne omogoča le kvalitetnejše marihuane, temveč tudi več pridelka.

Pri tako imenovanem hidroponičnem gojenju je pridelek lahko desetkrat večji kot pri konoplji, gojeni na prostem, opravijo pa celo do šest žetev na leto, kar močno poveča možnosti za obogatitev nelegalnega proračuna. Toda v nasprotju z industrijskimi pridelovalci se takšni vrtičkarji lahko kaj hitro znajdejo na zatožni klopi, saj s tem storijo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policija vseh prijemov, kako odkrivajo takšne nepridiprave, razumljivo ne razkrije, vendar ni skrivnost, da nekatere izda tudi nenavadno visok račun za elektriko ali agregat za proizvodnjo elektrike, ki rohni nekje v bližini. Vira umetne svetlobe in toplote sta pač velika razsipneža.

Marihuana izgubila pomen

Dr. Milan Krek iz nacionalnega inštituta za javno zdravje in nekdanji vodja vladnega urada za droge o tem pravi, da niso le idealne gojitvene razmere konoplje razlog za večjo vsebnost THC, temveč k temu pripomorejo tudi gensko spremenjena semena. »Koncentracija THC v genetsko spremenjeni konoplji je višja, ni več takšna, kot je bila nekoč pri navadni konoplji,« pojasni. O primerjavi skunka z drugimi sintetičnimi drogami pa pravi: »Marihuana je že od nekdaj halucinogena, toda če navadna vsebuje kakšne tri ali štiri odstotke THC, je povsem razumljivo, da so učinki precej močnejši pri takšni z več kot 15 odstotki te opojne snovi. Zato močnejše in pogostejše halucinacije nikakor niso izključene. Pri uporabi konopljine smole in olja pa smo v zadnjih letih tudi priča vse večjemu številu akutnih zastrupitev. Zastrupljence pripeljejo v nezavestnem stanju ki zahteva tudi nekajdnevno hospitalizacijo.«

Ni pa enotnega pravila, da bi uživalci raje posegali po skunku kot po manj močni marihuani, saj nekatere ravno večja vsebnost THC in zato premočni, halucinogeni učinki odvrnejo od njega in raje pokadijo džojnt z blažjo marihuano.

Po Krekovem mnenju je marihuana zaradi vse več individualnega uživanja že zdavnaj izgubila prvotni namen »flower power«. »Kajenje marihuane ni več večinoma povezano z obredom, druženjem, kot je bilo pred desetletji. Zdaj je vedno več samostojnih uživalcev, ki ne potrebujejo nobene družbe. Včasih so občasni uživalci trave v gozdu posadili nekaj sadik in če jim jih ni posekal kakšen lovec ali kdo drug, so imeli pridelek zase in so ga pokadili s prijatelji. Zdaj je to postala industrija. Zadnji odkriti primeri posebej opremljenih prostorov za gojenje konoplje jasno pokažejo, da je to za nekatere postal donosen posel, saj je s takšnim nasadom kar nekaj dela in stroškov in tudi nekaj znanja in izkušenj je treba imeti, na koncu pa zaslužek ni zanemarljiv,« sklene Krek.