Obračun albanskih pekov: streljanje in požiga

Ljubljana – Pooblaščenec pekarne Glinška, ki naj bi jo dvakrat poskušala požgati Albanca, sicer živeča v Italiji, je med sojenjem vložil kazensko ovadbo zoper Idriza Muqaja, češ da je naročil požig pekarne, ki jo je imel v najemu njegov nečak. Muqaj je domnevno naročil tudi napad na Demirja Vorfaja.

Neznanci so decembra lani dvakrat poskušali požgati pekarno Glinška na Glinškovi ploščadi v Ljubljani. Prvi poskus 1. decembra ni bil prav uspešen, saj so gasilci ognjene zublje hitro pogasili, toda osem dni kasneje je spet zagorelo in takrat je pekarna skoraj povsem zgorela. Stekla je policijska preiskava, medtem pa so se trije neznanci spravili še na najemnika pekarne na Resljevi Demirja Vorfaja in ga hudo poškodovali.

Požiga in napad na Vorfaja so domnevno povezani z istimi storilci, ki naj bi prišli iz Italije, in menda tudi z istim naročnikom, in sicer pekom Idrizom Muqajem. Vorfaj je nekaj mesecev pred napadom od Muqaja najel pekarno na Resljevi, zapletlo pa se je pri plačilu, saj naj bi mu Vorfaj dolgoval kar 30.000 evrov. Najemnik naj bi prosil za odlog vračila dolga, vendar se najemodajalec s tem ni strinjal.

Napadli so ga s kovinsko palico in nanj streljali

Ko se je Vorfaj 18. decembra lani nekaj pred eno uro zjutraj odpravil na delo v pekarno, so ga v Sketovi ulici pričakali napadalci. Prvi mu je v glavo nameril pištolo, drugi ga je z 88 centimetrov dolgo kovinsko palico udaril po čelu in zatilju, tretji pa ga je napadel s pestmi in brcami. Vorfaj je padel po tleh, nato so odjeknili tudi streli, ena krogla je napadenemu prebila desni gleženj, druga golen iste noge. Napadalci so se razbežali, Vorfaj pa je nekako prišel do urgence, kjer so ga oskrbeli. Iz obtožnice izhaja, da je imel med drugim večkrat zlomljeno nosno kost, prelomljeno deveto rebro in pet razpočnih ran na glavi.

Vorfaj je med preiskavo s prstom pokazal na Idriza Muqaja, prav tako je najemnik pekarne Glinška Ejup Muqaj za požig okrivil Idriza Muqaja, ki je njegov stric. Policija in kriminalisti so še isti dan v spektakularni akciji prijeli tri domnevne požigalce in napadalce. Tožilstvo je na sodišče vložilo ločeni obtožnici, eno za dva poskusa požiga in eno za napad na najemnika pekarne na Resljevi, kasneje pa je sodišče oba postopka združilo.

Afrim Sinaj, Artur Kuka in Kičo Periku naj bi napadli Vorfaja, Kuka in Periku naj bi bila tudi požigalca, medtem ko se je Muqaj v obtožnici znašel le kot organizator napada, ne pa tudi požigov. Sinaj je na predobravnavnem naroku priznal, da je bil on tisti, ki je med napadom v rokah držal pištolo, tožilstvo pa je v zameno za priznanje zahtevalo dve leti zapora. Priznal je tudi Kuka, vendar le, da je sodeloval pri požigu. Za priznanje mu je tožilstvo sicer »ponudilo« leto in deset mesecev zapora, ker pa ni priznal napada, ga je čakalo sojenje.

Pred okrožno sodnico Dejano Fekonja je na glavni obravnavi prvi stopil Periku. »Nimam zveze z Vorfajem in pri tem nisem sodeloval. Sinaj je streljal, Kuka je uporabil kovinsko palico, Muqaj pa je bil komandant in je vse organiziral. To sta mi sama povedala v zaporu. Tudi za požige sta mi povedala, da jih je pripravil Muqaj. Namen mojega prihoda v Slovenijo ni bil povezan s kriminalom. Zagotavljam vam, če bi pri tem sodeloval, bi priznal,« je v zagovoru povedal Periku, ki je imel ob sebi sodnega prevajalca za albanski jezik in so ga na sojenje pripeljali iz pripora.

Ne spomni se, kateri zob ga je bolel

Periku, ki tako kot Kuka in Sinaj živi v Torinu (trojica je v Ljubljano po lastnih besedah prišla po denar, ki ga je dolgoval Idriz Muqaj), je sicer zatrdil, da ga v času napada na Vorfaja ni bilo v Sloveniji. Tistega dne je, kot pravi, zaradi močnega zobobola odšel na ljubljansko urgenco, ker se ni mogel sporazumevati, pa se je po antibiotike odpeljal do lekarne čez mejo, v Italijo.

V času napada naj bi spal v hotelu v Gorici, a se niti ni spomnil, ali tam za vstop v sobo uporabljajo kartice ali ključe. Iz Ljubljane do Gorice je po njegovi oceni od 20 do 30 minut vožnje. Ko je zaspal, naj bi bila Kuka in Sinaj prav tako v sobi, in ko se je zbudil, sta bila še vedno tam, je zatrdil.

Na sodničino vprašanje, kateri zob ga je bolel, se tega ni spomnil, niti ni vedel, na kateri strani čeljusti. Nato je sodnica prebrala dopis kliničnega centra, da Perikuja decembra lani na urgenci niso obravnavali.

Na njegovi desni roki so policisti odkrili karakteristične delce smodnika, vendar Periku ne ve, kje bi jih lahko dobil. Na pogorišču pekarne pa so policisti našli vžigalnik, na katerem je bila njegova sled DNK. »Ne vidim razloga, da bi požigal pekarne meni neznanim ljudem,« je še dodal. Pravi sicer, da je bil vžigalnik v avtomobilu, ki so ga najeli v Italiji, in da ga je iz avtomobila vzel Kuka.

Po njegovem zagovoru je za presenečenje poskrbel pooblaščenec pekarne Glinška, ki je kar na sodišču tožilstvu, med drugim na podlagi Perikujevega pričanja, podal kazensko ovadbo zoper Idriza Muqaja, v kateri mu očita, da je bil tudi organizator dveh požigov.

Poleg tega je vložil odškodninski zahtevek, po katerem je s prvim požigom nastalo za dobrih 5000, z drugim pa za nekaj manj kot 36.000 evrov škode. Ker je za del škode pekarna dobila odškodnino zavarovalnice, tako zdaj od domnevnega naročnika in izvajalcev požigov terja skupno 23.000 evrov odškodnine z zakonskimi obrestmi, ki tečejo od 1. januarja letos.