Obramba vztraja pri izločitvi dokazov

Ljubljana – »Vztrajmo pri izločitvi protizakonito in celo protiustavno pridobljenih dokazov,« so sodišču na predobravnavnem naroku v postopku zoper nekdanjega lastnika Tušmobila Mirka Tuša, tedanjega komercialnega direktorja v Tušu Gorazda Lukmana in Miho Vodopivca, šefa družbe Vopex iz Postojne, in Tomaža Simoniča, povedali njihovi zagovorniki.

Odvetnik Emil Zakonjšek, zagovornik obtoženega Mihe Vodopivca je opozoril, da je tudi po dodatnih pojasnilih še vedno nejasno, kje je tožilstvo dobilo podatke, na podlagi katerih je naredilo analizo telefonskih komunikacij. Iz analize je tudi vidno, da se le del podatkov nanaša na obtoženega Vodopivca, večina pa na povsem druge osebe, ki niso stranke v konkretnem postopku. Poleg tega je tožilstvo uporabilo podatke, ki so bili zbrani v drugem kazenskem postopku, kar je v nasprotju z zakonom. Tožilstvo je, kot je dejal, poseglo v pravico do komunikacijske zasebnosti, zato gre za nedovoljene dokaze, ki jih je treba izločiti iz postopka.

Z Zakonjškom se je strinjal tudi odvetnik Mitja Jelenič Novak, zagovornik obtoženega Gorzada Lukmana, ki je pojasnil, da iz vsebine predložene odredbe ljubljanskega okrožnega sodišča izhaja, da se ta v nobenem smislu ne nanaša na njegovega klienta, odredba pa nikakor ni povezana z dejanji, ki so predmet obtožbe. »Odredba je bila nezakonita, saj je vključevala nadziranje telefonske komunikacije Simoniča z neomejenim krogom oseb,« je poudaril.

Preiskavo sprožila anonimka

Odvetnica Telemacha (ta je pred časom prevzel družbo Tušmobil) Martina Žaucer Hrovatin je ob tem, ko se je pridružila predlogu za izločitev dokazov, poudarila, da sta policija in tožilstvo z zbiranjem in analiziranjem podatkov kršila pravico do zasebnosti in pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti. Poleg tega pa sta kršila tudi načelo zakonitosti, saj, kot je poudarila, prav noben zakon ne dovoljuje policiji, da si z arhiviranjem podatkov, pridobljenih v prejšnjih postopkih ustvarja lastne mega baze podatkov, ki jih lahko kadarkoli uporablja za potrebe naslednjih postopkov. »Mislim, da se sploh ne zavedamo, s kako hudo kršitvijo se soočamo,« je dejala.

»Preiskave so se začele na podlagi anonimne ovadbe zoper Simončiča zaradi več sumov kaznivih dejanj, zadevo pa je vodil en kriminalist, opravljena je bila le ena hišna preiskava. Tudi konkretna odredba je bila del enotnega kazenskega spisa, zadeva pa je bila kasneje razdeljena na dva dela,« pa je, izzvan s strani obrambe, odgovoril državni tožilec Boštjan Valenčič.

Obtožba specializiranega državnega tožilstva Mirku Tušu in njegovi zdaj že nekdanji družbi Tušmobil očita dajanje podkupnine takratnemu direktorju Agencija za pošto in elektronske komunikacije oziroma Apek (preimenovala se je v Agencijo za komunikacijska sredstav in storitve RS) Tomažu Simoniču, tega pa bremeni zlorabe uradnega položaja in jemanja podkupnine, saj naj bi Tušmobilu brezplačno podelil frekvence v zameno za stanovanje. Nekdanjega komercialnega direktorja v Tušu Gorazda Lukmana in Miha Vodopivca, direktorja družbe Vopex, tožilstvo bremeni pomoči pri dajanju podkupnine.

Manipulacije pri razpisu?

V obtožnici piše, da je Apek je Tušmobilu 2006 brezplačno zamenjal frekvenčni pas v območju 1800 MHz za frekvence E-GSM v veliko bolj ugodnem frekvenčnem pasu 900 MHz, pri čemer se je Simonič skliceval na napačno pravno podlago, trdi tožilstvo. Tuš naj bi Simoniča k temu dejanju napeljal, Simonič pa je obtožen še sprejemanja podkupnine v obliki stanovanja, vrednega približno 80.000 evrov, pri dodelitvi koncesije za uporabo UMTS-frekvenc aprila 2008. Razpis je bil objavljen tik pred božičem 2007, in to samo v uradnem listu, ne pa tudi na spletnih straneh Apeka, kot bi moral biti. Nanj se je prijavil le Tušmobil, na agenciji pa so tedaj pojasnjevali, da so frekvenco Tušu zagotovili brezplačno, češ da drugih interesentov ni bilo. V zameno za to je Simonič od Tuša, še trdi obtožba, kot protiuslugo dobil stanovanje v Piranu in dva iPhona, kar pa Simonič zanika. Tušmobil si je s tema posloma po prepričanju tožilstva pridobil za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, za kolikor je oškodovana država, saj ni plačal za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.

Kazenski postopek je posledica zasega dokazov med hišnimi preiskavami v letih 2009 in 2011, med drugim na sedežu Apeka v Ljubljani in v prostorih Tušmobila in na domu Mirka Tuša.

Sodišče je za prihodnji teden razpisalo še en narok.