Janša na sodišču o ukradenih volitvah

Janez Janša meni, da so stranki SDS z afero Patria namenoma škodovali.
Objavljeno
07. marec 2018 13.21
Patria
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana - Po zaslišanju Janeza Janše, prvaka SDS, je sodnica Metka Turk zavrnila druge dokazne predloge in končala dokazni postopek v pravdi, v kateri SDS toži državo. Stranka zahteva skoraj 900.000 evrov odškodnine zaradi vpliva sojenja v aferi Patria na državnozborske volitve leta 2014.

Janez Janša je pričanje začel z zgodbo o Patrii, ki naj bi bila najbolje povzeta v sodbi ustavnega sodišča, s katero so bile odpravljene vse tri sodbe v sicer pozneje zastaranem procesu. Prvak SDS je prepričan, da je bil proces v primeru Patria »sojenje za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, ki ga ni bilo in zaradi njega obtožnica sploh ne bi smela biti vložena«.

Politični proces

»Nemogoče je trditi, da to ni bil politični proces,« je dejal Janša, ki je pred sodnico ponovil bistvo tožbenega zahtevka: da je sodni proces vplival na državnozborske volitve leta 2014, pa tudi na volitve leta 2011. »Vsi pomembni dogodki v tem procesu so se sinhrono odvijali v času, ko se je pripravljalo volilno kampanjo in volitve,« je dejal prvak SDS, prepričan, da je bil del te zgodbe tudi njegovo prestajanje zaporne kazni, ki jo je nastopil 20. junija 2014, saj so ga »24 dni pred državnozborskimi volitvami poslali v nezakonit zapor«.

Z afero Patria je nastala velika materialna škoda za SDS, ki se je ne da niti oceniti, je še dejal Janša in razložil, da se parlamentarne stranke financirajo iz državnega proračuna glede na število glasov in da je bila razlika med tem, koliko glasov bi lahko dobili na volitvah, in tem, koliko so jih dobili. V izračunih so upoštevali le del nastale škode, saj niso prišteli tiste, ki jo je imela poslanska skupina v državnem zboru. Toda podrobnosti o tem izračunu naj bi predstavil izvedenec, ki ga je predlagala tožeča stran.

Znesek, ki ga zahteva stranka SDS od države - 886.257 evrov z obrestmi - je po Janševi oceni najmanjša ocenjena škoda za moten volilni postopek, poleg tega pa je šlo po njegovem celo za ukradene volitve. Za primerjavo je navedel Avstrijo, kjer so ponovili drugi krog predsedniških volitev zaradi po njegovem veliko manjših kršitev, kot je bila afera Patria.

Na vprašanje Francija Matoza, pooblaščenca tožeče stranke, zakaj meni, da se je Branko Masleša, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, postavil za predsednika senata, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti proti obsodilni sodbi, je Janša dejal: »Menda izključno zato, da mene izloči iz postopka volilne kampanje.« To naj bi dokazovali čas in negativna odločitev senata, ki ga je vodil Masleša, pa tudi dejstvo, da je senat za odločitev, ki naj bi bila le formalno odločanje, »potreboval veliko časa«.

Na vprašanje, kje v tožbi je navedeno, da naj bi odškodnino, ki jo zahteva SDS od države, izterjali od nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria, vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, ki je po njenem odhodu prevzel primer, nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, razpravljajoče okrajne sodnice Barbare Klajnšek in drugih sodnic in sodnikov ter tožilcev v zadevi Patria, je Janša odgovoril, da je to v resnici njegov predlog: »In vložena je še ena tožba, v kateri je to navedeno.« Še prej pa je opozoril, da je pravda nesporna, zato predlaga, da državno pravobranilstvo terja škodo od tožilcev in sodnikov.

Edina priča

Po zaslišanju edine priče v tej pravdi je sodnica dokazni postopek zaključila, kar je Matoz ocenil kot kršitev postopka. Tako med drugim ne bodo zaslišali Milana Štruklja, predsednika senata višjega sodišča, ki je obravnaval pritožbo na obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča, Jožeta Razpotnika, Toneta Krkoviča ter zakoncev Mire in Radovana Marvina.

Zavrnila je tudi pričanje pravnikov, ki so že med procesom Patria opozarjali na »nestrokovno ravnanje sodišča« in naj bi govorili o, kot meni Matoz, spornem imenovanju Masleše za predsednika senata, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti proti obsodilni sodbi, v resnici pa bi se moral iz odločanja izločiti. Tožeča stranka je predlagala, da bi pričali ustavni sodnik Klemen Jaklič, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic ter profesor na fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj. Sodnica je po zavrnitvi dokaznih predlogov napovedala pisno sodbo.