Tiskane izdaje
Ljubljana - Alexander G. Achenbach od države ne bo dobil niti centa, je sklenilo ljubljansko okrožno sodišče. S tožbo je zahteval, da mu Republika Slovenija plača 1,27 milijona evrov z obrestmi - kot trdi, bi država v sedmih letih toliko lahko zaslužila z obračanjem njegovega denarja, ki so mu ga zasegli.
Banka Koper je leta 1996 urad za preprečevanje pranja denarja obvestila o sumljivih transakcijah za takratnih 12 milijonov nemških mark. Achenbachovo podjetje Sealand Trade Development Authority je imelo korenine v virtualni državi Sealand (pravzaprav zapuščeni naftni ploščadi pri Veliki Britaniji), račun na banki pa da je Achenbach odprl s ponarejenim potnim listom.
Zaradi suma, da se ukvarja s pranjem denarja, ki je menda izviral iz nezakonitih piramidnih iger na srečo in goljufij, so mu 26. marca 1997 blokirali račun in zasegli več kot šest milijonov evrov.
Vrnili so mu le glavnico
Proti Achenbachu (je državljan Nemčije s prebivališčem v Belgiji) je tožilstvo po opravljeni preiskavi vložilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja pranja denarja, a sodniki koprskega okrožnega sodišča so izrekli oprostilno sodbo.
Takšno odločitev je potrdilo tudi višje sodišče, češ da je davčna utaja lahko predhodno kaznivo dejanje pranja denarja, a da obtožencu ni mogoče dokazati, da je denar prenakazoval v Slovenijo zaradi utaje davka.
Zapletlo pa se je pri vprašanju zaseženih milijonov na Achenbachovem računu. Čeprav je tožilstvo nasprotovalo vrnitvi denarja, češ da ni pogojev za vrnitev denarja neobstoječemu podjetju, ki naj bi imelo sedež v neobstoječi državi, je vrhovno sodišče tožilsko zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.
Obrazložilo je, da je bil denar zasežen na računu z imenom imetnika računa, zato ni logično, da ta družba ne bi bila obstajala takrat, ko je bil denar zasežen oziroma ko ji ga je bilo treba vrniti.
Tako je 6.022.158 evrov koprsko sodišče po Achenbachovem pooblastilu novembra 2005 nakazalo na račun njegovega odvetnika Danijela Starmana, on pa jih je nakazal svoji stranki oziroma pooblaščencem. Ker je Achenbach prepričan, da mu je slovensko pravosodje z zasegom premoženja povzročilo za slabih 1,3 milijona evrov škode (tolikšno korist da bi lahko dosegla država ob dobrem gospodarjenju z zaplenjenim denarjem), je poskušal to iztožiti v civilnem postopku.
Državno pravobranilstvo je tožbi ugovarjalo s pojasnilom, da je tožbeni zahtevek zastaran, poleg tega se vračilo začasno zaseženih ali odvzetih denarnih sredstev v skladu z uredbo v postopku upravljanja zaseženih predmetov, premoženja in varščin opravi v nominalnem znesku, torej brez obresti.
Sodišče je temu zadnjemu pritrdilo, saj ni namen zakona o kazenskem postopku oziroma uredbe, v skladu s katero je bil tožniku vrnjen denar, da se poleg glavnice vračajo tudi obresti, ki bi jih država imela od zaseženih predmetov, temveč se vrnejo le zaseženi predmeti, obresti pa ostanejo državi.
Sodišče je tako zavrnilo tožbo, saj zgolj zaradi dejstva, da je bila Achenbachu izrečena oprostilna sodba, ni mogoče slediti njegovim trditvam o nepoštenosti države oziroma njenih organov. Achenbach namreč ni navedel niti ene konkretne trditve o tem, da je tožilstvo oziroma sodišče že leta 1997 vedelo, da ni podlage za zaseg denarja.
Ker torej ni dokazal, da so mu ga zasegli brez pravnega temelja kot enega izmed pogojev za neupravičeno pridobitev, oziroma ker ni dokazal vseh elementov, ki morajo biti kumulativno podani za uspešno uveljavljanje tožbe na podlagi neupravičene pridobitve, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Prav tako ni pojasnil, kakšno zvezo ima z družbo, ki so ji bila sredstva zasežena in vrnjena, ter ni pojasnil svoje povezave z denarjem.
Iz vseh teh razlogov je sodišče njegovo tožbo zavrnilo in mu naložilo vračilo 8838 evrov pravdnih stroškov državi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je odvetnik Janez Starman, kot nam je potrdil, v Achenbachovem imenu pritožil na višje sodišče.
Achenbacha zaradi ponarejanja zaslišali v Belgiji
Sicer pa zoper zdaj 79-letnega Achenbacha teče kazenski postopek na koprskem okrajnem sodišču. Tožilstvo mu očita kaznivo dejanje ponarejanja listin zaradi pooblastila, ki ga je Achenbach podpisal odvetniku Danijelu Starmanu za prevzem zaseženega denarja, saj ga je menda podpisal v imenu podjetja Sealand Trade Development Authority, ki domnevno ne obstaja.
Achenbach, ki se zaradi slabega zdravja ne udeležuje sojenja, je v zagovoru (na zaprosilo koprskega sodišča so ga v okviru mednarodne pravne pomoči zaslišali belgijski pravosodni organi) zanikal očitke tožilstva, češ da ni nič narobe z registracijo podjetja.
Sojenje še poteka, verjetno pa bi ga lahko končali do konca maja.
